Papeža bosta svetnika
Oba papeža, Janez XXIII. In Janez Pavel II. sta povezana s Slovenijo. Janez Pavel II. nas je dvakrat tudi obiskal.
Kranj – V nedeljo, 27. aprila, bo papež Frančišek v Vatikanu, ki ga bo ob tej priložnosti obiskalo nad milijon ljudi, razglasil za svetnika dva svoja predhodnika: Janeza XXIII. in Janeza Pavla II. Oba sta v svojih pontifikatih, prvi v krajšem, drugi pa v daljšem, vplivala na življenje v katoliški Cerkvi in širše.
Vsak na svoj način sta povezana s Slovenijo. Janez XXIII, ki se je kot Angelo Giuseppe Roncalli rodil leta 1881 v okolici Bergama v Italiji, nas ni obiskal, je pa leta 1960 sprejel tedanjega ljubljanskega škofa Antona Vovka, ki je smel takrat prvič na tuje, in leto kasneje ljubljansko škofijo povzdignil v nadškofijo, škofa Vovka pa v nadškofa. Janez XXIII. je bil za papeža izvoljen oktobra 1958, umrl pa je junija leta 1963. Katoliški Cerkvi je vladal le pet let, pa ji je z drugim vatikanskim koncilom spremenil podobo. Spodbujal je dialog med verami in ljudmi, z uvedbo liturgije v domačem jeziku je ukinil prevlado latinščine in dal v cerkvenem življenju večjo veljavo laikom. Janez Pavl II se je kot Karol Jozef Wojtyla 18. maja leta 1920 rodil v Wadowicah na Poljskem. Za papeža, prvega po 456 letih, ki ni bil Italijan, je bil izvoljen oktobra leta 1978. Papež je bil 27 let, do smrti 2. aprila 2005. Postal je moralna avtoriteta sveta, zagovornik človekovih pravic, človek, ki je odpustil atentatorju, ki ga je leta 1981 skušal ubiti, zagovornik dialoga z drugače mislečimi ter papež z največ potovanji. Za Slovence je bil nekaj posebnega. Dvakrat jo je obiskal: prvič maja leta 1996, ko je bil tudi na Brezjah, in drugič septembra leta 1999, ko je v Mariboru škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Tudi po njegovi zaslugi je Vatikan med prvimi priznal samostojno Slovenijo.