Dan upora in Osvobodilna fronta slovenskega naroda

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / petek, 25. april 2014 / 10:35

Ko je Hitler 6. aprila 1941 napadel Jugoslavijo, prejšnji oblastniki niso branili države, ampak so pobegnili v tujino. Slovenski narod je bil obsojen na smrt. Hitler je v Mariboru 26. aprila 1941 izdal znano povelje: Naredite mi to deželo zopet nemško! To je pomenilo smrtno obsodbo slovenskega naroda. Poleg Hitlerja je tudi Mussolini napovedal uničenje slovenskega naroda.

Edina rešitev je bil oborožen odpor proti okupatorju. Na čelo odpora se je postavila Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki so jo 27. aprila 1941 v Ljubljani ustanovili predstavniki komunistov, krščanskih socialistov, levega krila sokolov in kulturnih delavcev. Takrat so se v OF združile vse narodno zavedne sile slovenskega naroda. Tako je OF imela v štiriletnem osvobodilnem boju zoper okupatorja, ki smo ga bili skupaj z drugimi narodi Jugoslavije, ključno mesto.

Ker je bila OF stičišče in organizator osvobodilnega boja, slavimo dan ustanovitve OF s ponosom kot dan upora zoper okupatorja, saj nas ta boj ni samo rešil narodnega iztrebljena pred šestdesetimi leti, ampak je hkrati dal osnovo za državnopravni razvoj slovenskega naroda v okviru bivše jugoslovanske federacije, vse do državne osamosvojitve leta 1991.

Med NOB 1941–1945 smo opravili najpomembnejša dejanja, ki so leta 1991 omogočila razglasitev samostojne slovenske države. Poudariti je treba predvsem dvoje. Eden od ciljev je bil uresničitev ideje o združeni Sloveniji. Glede Primorske je bil ta cilj dosežen s sklepom Vrhovnega plenuma OF 16. septembra 1943 o priključitvi Slovenskega Primorja k matici Sloveniji. Drugi cilj pa je bil zgraditev temeljev slovenske državnosti. Ta cilj je bil uresničen v treh korakih. Prvi korak je bil storjen s sklepi Zbora odposlancev slovenskega naroda od 1. do 3. oktobra 1943 v Kočevju (Kočevski zbor). Drugi korak predstavljajo sklepi prvega zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora (SNOO) 19. in 20. februarja 1944 v Črnomlju (Črnomaljski zbor). Tretji korak pa je bil storjen 5. maja 1944 v Ajdovščini z imenovanjem Narodne vlade Slovenije.

Za osvoboditev in združitev Slovenije smo dali veliko žrtev. Slovenija je dala skoraj 6 odstotkov prebivalstva. Tudi delež Gorenjske je velik. Spomniti se moramo zločinov, ki so povezani z gestapovskimi zapori v Begunjah, kjer je bilo usmrčenih okrog 850 zapornikov. Po bitki v Dražgošah je okupator januarja 1942 ustrelil 41 domačinov. Med zadnjimi grozodejstvi je bila 9. februarja 1944 ustrelitev 50 talcev v Kamnitniku pri Škofji Loki.

Vendar pa okupator kljub terorju ni mogel pokoriti upornega slovenskega naroda. Zasluga za to gre Osvobodilni fronti slovenskega naroda, ki po besedah njenega prvega predsednika Josipa Vidmarja ni bila samo politična stvaritev, ampak je bila enkratna manifestacija vse moralne moči in veličine slovenskega naroda.

V odi Osvobodilni fronti je Oton Zupančič zapisal:

OF nas druži, OF nas brani –
OF neznance v hipu seznani –
OF je zvestoba med nami.
OF je zapisano v srcih, v očeh
In med žico bodečo na svojih smo tleh
In v duši svobodni ko v gori!

Dr. Ivan Kristan