
Arhivi, shramba narodovega spomina
V Sloveniji ne gre le za odprtost arhivov Udbe, o čemer bomo odločali na referendumu, ampak tudi za arhive o spornih posojilih, zaradi katerih moramo državljani že šestič pomagati bankam.
Naklo – Zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, poslanec državnega zbora Andrej Šircelj in sociolog ter publicist dr. Borut Rončević so sodelovali na pogovoru, ki ga je v torek, 15. aprila, v Naklem organizirala Slovenska demokratska stranka. Za naslov pogovora so izbrali misel: Referendum – nezaupnica vladi, ki zapira arhive Udbe in uničuje Slovenijo. Dr. Tamara Griesser Pečar je povedala, da so arhivi shramba spomina naroda. Stara oblast jih je pred osamosvojitvijo Slovenije v maniri, da je treba v kriznih situacijah arhive ponarejati ali uničiti, skoraj osemdeset odstotkov uničila. Sedanja vlada je z letošnjo novelo zakona o ravnanju z arhivskim gradivom na prefinjen način omejila dostop do arhivov, čeprav daje novela na prvi pogled vtis lažjega dostopa. Dr. Griesser Pečarjeva je dejala, da je temu nasedla tudi Nova Slovenija, medtem ko Slovenska demokratska stranka in Slovenska ljudska stranka noveli nasprotujeta in sta uspeli s pobudo za referendum. Sedanji zakon je v nasprotju z resolucijo Evropskega parlamenta, po kateri morajo imeti raziskovalci pravico do izvirnega gradiva. Državnozborski poslanec Andrej Šircelj je spomnil, da imamo še druge vrste arhivov, ki bodo uravnavali življenje prihodnjim rodovom. To so bančne arhivske mape s podatki o spornih posojilih, ki so bili odobreni s posredovanjem nekdaj političnih, sedaj pa finančno-kapitalskih mrež, zaradi katerih smo državljani v 23 letih že šestkrat dokapitalizirali naše banke. Dostopnost do teh map se povečuje, vendar so nekatere osebe in njihova dejanja še vedno varovana. Ker mora vlada dajati denar bankam, zvišuje davke, je povedal poslanec Šircelj. Država že od leta 2008 naprej troši več kot ustvari. Zato smo se od tedaj naprej zadolžili za dvajset milijard evrov, skupno pa smo zadolženi za 28 milijard. Takšni politiki je treba narediti konec, je dejal. Porabiti bomo smeli le toliko, kolikor bomo ustvarili. Med pogoji za doseganje tega cilja pa so pravičen in učinkovit sistem, pravna država in učinkovito sodstvo. Dr. Borut Rončević je povedal, da je naša država ugrabljena. Vladi oziroma oblasti je očital, da začenja politično preganjanje nasprotnikov in da laže ter zavaja državljane. Žalosti ga, da se je Slovenija znašla na seznamu držav, v katerih je ogrožena demokracija. Ta referendum je referendum o pravici do resnice in priložnost za izrekanje nezaupnice tej vladi, je povedal.
Poslanec SDS Branko Grims je vladi očital slabo pripravljene zakone in povabil državljane na referendum, na katerem je treba glasovati proti noveli zakona o arhivih in posredno tudi proti vladi. Udeležence pogovora je zanimalo, kdaj bomo prenehali slaviti partizanske mite, posebej so bile omenjene Dražgoše, in v učnih programih namenili več pozornosti osamosvojitvi Slovenije, kdaj bodo odprti tudi za Slovenijo zanimivi beograjski arhivi in zakaj je odstopil prvi nadzornik Nove Ljubljanske banke France Arhar. Predvsem pa so želeli odgovore na vprašanja, kdo, kdaj in kako bo državo usmeril na uspešno pot. V nedogled se kriza ne more nadaljevati. Njenega konca po mnenju udeleženca pogovora Matije Horvata ne bo, če ne bomo mafiji dokončno rekli »ne«.