Krajši delovnik s podporo države

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 19. januar 2009 / 06:00

Državni zbor je sprejel delno subvencioniranje polnega delovnega časa in zvišanje investicijskih olajšav, zavrnil pa hitrejše vračanje DDV in zvišanje meje za "pavšaliste".

Ljubljana – V sredo se je na izredni seji sestal Državni zbor RS in obravnaval tako imenovani tretji paket štirih zakonov, ki naj bi olajšali krizne razmere v gospodarstvu, ki so posledica finančne krize. Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, ki je bil vložen po nujnem postopku, je bil sprejet, prav tako novela zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, vložen v skrajšani postopek, s katero so zvišali investicijske olajšave, medtem ko sprememba zakona o davku na dodano vrednost, s katero so po skrajšanem postopku predlagali hitrejše vračanje DDV s strani države, ni dobila zadostne podpore. Podobno je bilo tudi s predlogom sprememb zakona o dohodnini v rednem postopku, s katerim so predlagali zvišanje mejne višine prihodkov, do katere bi lahko ugotavljali davčno osnovo le ob upoštevanju normiranih stroškov.

Pomoč delodajalcem in ne delavcem

Predlog zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, po katerem bo država zmanjšala stroške za plače delodajalcem v primerih, ko so zaradi zmanjšanih naročil prisiljeni skrajšati delovnik s 40 na 36 oziroma 32 ur, v višini 60 oziroma od 75 do 120 evrov, je bi sprejet brez glasu proti (vzdržali so se le poslanci SDS). Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je v obrazložitvi poudaril, da je namen zakona ohranitev delovnih mest, saj delodajalci ob prejemu subvencij ne bi smeli odpuščati, delavcem pa bi tudi tekla polna delovna doba. V obširni razpravi je bilo sicer slišati pomisleke, ali je tak zakon razvojno naravnan, ali ne gre tudi za ohranjanje neperspektivnih delovnih mest in ali bo predvidenih 230 milijonov evrov v ta namen zadostovalo. Dodajmo še, da se je pred začetkom seje državnega zbora pred parlamentom zbrala skupina sindikalnih aktivistov, ki je zahtevala, da naj bo pomoč države pogojena s prepovedjo zmanjšanja delavskih plač, saj se bodo sicer državne subvencije v bistvu prelile v dobičke kapitalistov.

Manj razumevanja za davčne olajšave

Še več vročih razprav, deloma celo žaljivih, je bilo k trem predlogom zakonskih sprememb na področju davčnih olajšav, ki sta jih vložila poslanca SDS Rudolf Petan in Andrej Vizjak. Le delno so namreč zvišali davčno olajšavo za investicije z dvajset na trideset odstotkov z nominalno omejitvijo na trideset tisoč evrov (veljavno že za leto 2008) ter olajšave za nakup avtobusov z motorji Euro IV, tovornjake pa z Euro V. Zavrnili pa so predlog, da država skrajša rok vrnitve preplačanega DDV s šestdeset na sedem dni, ker se vlada boji davčnih goljufij pa tudi likvidnostnih težav v državnem proračunu, kakor iz podobnih razlogov tudi predlog, da se vsem s. p.-jem, ki ne dosegajo sto tisoč evrov dohodkov (sedaj velja meja 42 tisoč evrov), omogoči enostavno knjigovodstvo, za davčno osnovo pa se upoštevajo normirani stroški.