Pomagam, oživljam, rešim

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 19. januar 2009 / 06:00

Gorenjske lekarne dobile štiri avtomatske eksterne defibrilatorje. S to napravo se lahko vzpostavi ponovno delovanje srca pri človeku, ki je doživel nenaden srčni zastoj. Prvega so že namestili v nakupovalnem centru Qlandia, še trije bodo v Kranjski Gori, Žireh in Gorenji vasi.

Kranj – Lekarniška zbornica Slovenije in Farmacevtska družba Lek, član skupine Sandoz, sta zasnovali akcijo Pomagam, oživljam, rešim!, v okviru katere bo Lek v približno letu in pol omogočil nakup šestnajstih avtomatskih eksternih defibrilatorjev (AED), ki bodo nameščeni v izbranih lekarnah po Sloveniji; vrednost enega aparata je približno tri tisoč evrov. Prve štiri aparate, s katerimi lahko vzpostavimo ponovno delovanje srca pri človeku, ki je doživel nenaden srčni zastoj, dobijo Gorenjske lekarne. Enega so že namestili v začetku minulega tedna v lekarni v nakupovalnem centru Qlandia v Kranju. »Defibrilatorji bodo nameščeni v tistih lekarnah, ki niso v bližini zdravstvenih ustanov, kjer torej za to obstaja največja potreba,« je povedala Andreja Čufar, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. Gorenjske lekarne so že izvedle obnovitveni tečaj prve pomoči za svoje zaposlene. Direktorica Gorenjskih lekarn Romana Rakovec je povedala: »O tem, kam bomo namestili štiri aparate na Gorenjskem, smo odločali na podlagi oddaljenosti od ambulante nujne medicinske pomoči, dnevnih migracij ljudi na določeni lokaciji in predlogov lokalnih zdravstvenih domov in Nujne medicinske pomoči. V Qlandii v Kranju se dnevno zadržuje veliko število ljudi, naslednje tri aparate bomo namestili v lekarne v Kranjski Gori, Žireh in v Gorenji vasi.«

»Takojšnja masaža srca in uporaba defibrilatorja lahko močno povečata možnost preživetja,« je poudaril zdravnik Mitja Mohor, vodja Nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Kranj. Če takšen poseg opravimo v prvih treh minutah po izgubi zavesti, obstaja 80-odstotna verjetnost za oživitev srca. Po desetih minutah je ta verjetnost le še manj kot desetodstotna. Mohor je obenem opozoril, da laiki, ki so priče srčnega napada, sicer pokličejo nujno medicinsko pomoč, vendar pa v času do prihoda reševalcev večinoma samo opazujejo človeka, ki je doživel srčni zastoj, namesto da bi mu pomagali z oživljanjem. Koristni bi bili tudi obnovitveni tečaji prve pomoči na vsaki dve leti, je še poudaril Mitja Mohor.