Podoba, ki je prevzela Slovence

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Radovljica / ponedeljek, 21. april 2014 / 08:25

Konec maja bo na Brezjah svečanost v počastitev 200. obletnice nastanka Layerjeve slike Marija Pomagaj, ki je med Slovenci najbolj znana in najbolj spoštovana Marijina slika.

Težko bi našli Slovenca, ki ne pozna podobe Marije Pomagaj z Brezij, ki jo je po zaobljubi, če bo prišel živ iz francoskega zapora, kamor so ga strpali zaradi ponarejanja denarja, narisal kranjski slikar Leopold Layer. Za osnovo je vzel Marijino sliko nemškega slikarja Lucasa Cranacha starejšega, ki je od 17. stoletja naprej posebnost stolnice v Innsbrucku. Leta 1814 so Layerjevo sveto podobo postavili v kapelo, ki jo je leta 1800 ob brezjanski cerkvi dal postaviti tedanji mošenjski župnik Urban Ažbe in jo poimenoval po Mariji Pomočnici. Leopold Layer je kapelo tudi poslikal, kar potrjuje napis na njenem oboku.

Brezjanski frančiškani, ki so že nad sto let skrbniki romarskega središča, se skupaj z Brezjani in Slovensko škofovsko konferenco pripravljajo na proslavitev 200-letnice nastanka meter visoke in osemdeset centimetrov široke podobe Marije z detetom v naročju ter poslikave kapele. Prazničnih prireditev bo več, osrednja pa bo v soboto, 24. maja dopoldne, ko bo predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan daroval slovesno mašo.

»Ko prebiram zgodovino Brezij in nastanka romarskega središča, se sprašujem, kaj je vodilo tedanjega župnika Urbana Ažbeta, da je zgradil to kapelico in vanjo postavil Layerjevo podobo Marije. Morda je v Innsbrucku, kjer je študiral, videl, kako so se tam ljudje h Cranachovi sliki Marije zatekali po pomoč, in pomislil, da bi lahko taka podoba tudi Slovencem, ki jih je takrat stiskala francoska oblast, nudila novo upanje. Layerjeva slika, ki jo je župnik Ažbe postavil v kapelo, ga jim je dala. Prevzela je ljudi in v dvesto letih so Brezje zaradi te podobe prehitele mnogo starejša romarska središča. Brezjanska Marije je in še spremlja Slovence, ki odhajajo na tuje, in jih povezuje z domovino. Ko tukaj opazujem romarje in slišim ter berem, kar povedo in napišejo, vidim, da doživljajo poseben odnos z bogom in samim seboj ter iščejo svojo notranjo srečo. Zato ni nenavadno, da je Slovenska škofovska konferenca povzdignila brezjansko baziliko v slovensko Marijino narodno svetišče,« pove pred majskim jubilejem gvardijan frančiškanskega samostana na Brezjah in rektor bazilike pater dr. Robert Bahčič. Pri tem poudarja, da želijo frančiškani skupaj z domačini povabiti na Brezje čim več ljudi ter jim prikazati Brezje kot kraj prijaznosti, odprtosti in veličine.

Andreja Eržen, ki je pred kratkim prevzela vodenje Romarskega urada, poudarja, da lahko s pomočjo pripovedi romarjev, zapisov, prošenj, zahval in votivnih podob spremljamo našo zgodovino. »Marija Pomagaj je vseh dvesto let pri­prošnjica v ljudskih težavah. Zato je ne spoštujejo le verni, ampak ima pomen tudi za neverujoče. Brezje so zaradi slike Marije Pomagaj, ki je osnova za večino drugih Marijinih upodobitev, postale narodna in kulturna vrednota. Prav zanimivo je, da so mnogi kraji, ki imajo podobne Marijine slike, postali znana romarska središča,« je povedala. Brezje niso nikoli prazne. Vsak dan pride več skupin, tudi tujih, ki se med vračanjem z romanj ustavijo tudi na Brezjah. Večinoma imajo s seboj duhovnika, ki lahko v baziliki daruje mašo, dodaja Andreja Eržen.