Domače jedi s pomočjo sodobnih povezav

Po računalniku res ni mogoče zaznati vonja po pečenicah, ki zadišijo iz peči, niti pokusiti, koliko še manjka govnaču, da bo ravno prav mehak. A zgolj s klikom na povezavo se je lažje odločiti, da se pridružimo kuharski delavnici, in kamera včasih vidi jasneje kot naše oko.

Radovljica, Jesenice – Z delavnico, na kateri je Olga Kajfež pokazala, kako se speče domača orehova potica, se je sredi decembra zaključil sklop osemnajstih delavnic, ki so jih za občane Radovljice, Jesenic in Kranjske Gore pod naslovom KUHAM DOMAče pripravljali na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske (RAGOR). Na delavnicah so domače gospodinje vrstnicam pa tudi mlajši generaciji predstavile kup domačih jedi. Mnogim receptom je grozilo, da bodo počasi spolzeli v pozabo; od »navadne« prosene kaše s suhimi slivami in ričeta do praznične potice in kolin na zadnjih dveh delavnicah.

Kot je pojasnil Ambrož Černe, so na RAGOR-ju v okviru mednarodnega projekta AlpFoodway, ki so ga med letoma 2016 in 2019 uspešno izvedli v Zgornjesavski dolini in katerega glavni namen je bil ohranjanje alpske nesnovne kulturne dediščine s poudarkom na kulinariki, ugotovili, da mlajše generacije zelo zanima domača kulinarika, a jedi, ki so jih pripravljale njihove babice, ne znajo več pripraviti. »Na podlagi izkušnje iz Rateč, kjer so bile izvedene medgeneracijske delavnice priprave tradicionalnih rateških jedi, smo idejo razširili na območje celotne Zgornje Gorenjske. Z znanjem priprave domačih jedi se tako ohranja nesnovna kulturna dediščina, ustvarja se dobra podlaga za uporabo doma pridelane oziroma vsaj lokalne hrane, hkrati pa se na delavnicah krepijo medsebojne, tudi medgeneracijske vezi med domačini,« poudarja Černe, ki projekt vodi v občinah Radovljica in Jesenice.

Vse delavnice so pripravili v sodelovanju z domačimi gospodinjami, posamezniki, gostinci ali članicami društev, ki so tako ali drugače povezana s kulinariko v domačem kraju.

In če so prve delavnice še lahko organizirali »po starem«, se je jeseni tudi kuhanje po domače preselilo na splet. Zadnja delavnica »v živo« je bila v Ljubnem, tik preden se je zaradi epidemije življenje spet popolnoma ustavilo. Manjši skupini navdušenih udeležencev so pokazali, kako se skuha goveji jezik, ki ga postrežemo s hrenom in praženim krompirjem.

Prva delavnica, ki so jo organizirali na spletu, pa je bila sredi novembra, ko je Gašper Zima iz Mojstrane s pomočjo video povezave pokazal, kako se pripravi telečja obara z žganci. Ko je nato gospa Vijoleta Smolej iz Prihodov nad Jesenicami kuhala govnač, je bilo na delavnico na spletu prijavljenih več kot šestdeset udeležencev!

Poseben podvig, pravi Černe, je predstavljala tudi delavnica izdelovanja kolin na kmetiji Vinka Globočnika v Globokem pri Mošnjah. Mojster dobre domače hrane je pred kamero pripravljal krvavice, želodčke in pečenice pa tudi godljo, ocvirkovko, svinjsko pečenko, staro kroparsko jed žonta pa še žolco in jetrno pašteto.

Ambrož Černe je posneto »zapakiral« v osem kratkih filmov, ko so uporabnikom zdaj, tako kot knjižica z vsemi recepti za jedi, ki so jih pripravljali v okviru projekta, na voljo na spletu.

Kot ugotavlja Černe, e-okolje sicer ne dopušča največjih čarov kuhinje, kot so pokušina jedi, vonjava sestavin ..., omogoča pa neomejen krog publike in enostavno komunikacijo po mikrofonu ali klepetalniku.

Cilj projekta, raziskati kulinariko lokalnih skupnosti Zgornje Gorenjske in predati znanje mlajšim generacijam v obliki medgeneracijskih delavnic priprave domačih jedi, je bil dosežen. Zaradi uporabe moderne tehnologije, v kar je organizatorje prisilila epidemija, morda še širše, kot so si v osnovi zamislili.

Na agenciji si želijo, da bi projektne aktivnosti lahko nadaljevali tudi letos, predvidoma bi lahko začeli že spomladi. Če se bodo razmere izboljšale, bodo na podlagi pozitivnih izkušenj iz preteklega leta delavnice izvajali hibridno: v živo do zapolnitve mest, preostalim interesentom pa bo omogočen prenos na spletu, je še povedal Ambrož Černe in pri tem opozoril, da je Slovenija pravkar stopila v leto, ko bo nosila naziv evropska gastronomska regija, zato jih veseli, da bodo aktivnosti v okviru projekta Kuham domače izvajali pod tem izjemnim nazivom.