Hren je osrednja začimba na velikonočni mizi.

Zeliščno-začimbna velikonočna druščina

Velika noč prinaša katoličanom močno sporočilo in veliko veselje, ki se navadno odraža tudi v kulinariki in tradicionalnih velikonočnih dobrotah. Velike noči kakopak ne bi bilo brez predhodnega trpljenja, žalosti in smrti. Ostri in pekoči hren, osrednje velikonočno zelišče, je denimo simbol žebljev, s katerim so Jezusa pribili na križ. No, za aromatične in doživete praznike pa poskrbijo tudi v velikonočnem času nekoliko manj izpostavljene dišavnice, ki se skrivajo v mnogih velikonočnih dobrotah.

Hren

V pričakovanju velike noči vsi veselo in s solzami v očeh razpredajo o čez leto močno zapostavljenem belem korenu, izvirajočem iz ruskih pokrajin ob Volgi in Donu. Hren (Armoracia rusticana) s svojo ostrino in pekočo noto povsem upraviči svojo velikonočno simboliko in je nenadomestljiva sestavina sleherne velikonočne mize. Ribanje hrenove korenine ni posebno prijetno opravilo, saj se med tem procesom sprostijo ostre učinkovine – glikozid, sinigrin in nirozin, ki odprejo dihalne poti in iz oči izvabijo potoke solz. V ljudskem zdravilstvu hren že od nekdaj s pridom uporabljajo za zdravljenje bolezni dihal, zlasti za lajšanje kašlja in astme. Hren slovi po svojem razkužilnem in čistilnem delovanju, diuretičnih in celilnih lastnostih. Spodbudil bo tudi prekrvitev in prebavo, lajšal infekcijske okužbe sečil in ledvic ter blažil revmo. Ker vsebuje veliko glikozidov gorčične kisline, ima močan antibiotični učinek. Pomaga tudi pri preveliki količini želodčne kisline. Zaradi obilice vitamina C naj ga uživajo ljudje, ki jim primanjkuje tega vitamina. Priporočajo ga tudi sladkornim bolnikom, ljudem s povišanim krvnim tlakom in ljudem, ki so nagnjeni k protinu. Zdravilo pripravimo tako, da hren naribamo in potresemo s sladkorjem ali z medom. Tak pripravek pomaga tudi pri težavah z želodcem in s črevesjem ter pri prehladu in kašlju, poleg tega pa znižuje povišano temperaturo. Hrenove zdravilne odlike imejte v mislih v velikonočnih kot tudi dneh, ki sledijo.

Pehtran

Za večino je edino prava potica z orehovim nadevom. No, blizu ji pride edinole še pehtranova potica, ki deluje nekoliko bolj osvežilno in je bolj prijazna ljudem, ki jih rado napenja in imajo težave z žolčem in želodcem. Če mene vprašate, ni boljše velikonočne potice od pehtranove z domačo skuto. No, za vse prste obliznit je tudi kokosova potica s pehtranom in skuto. Ljudsko zdravilstvo priporoča pehtran (Artemisia dracunculus) vsem, ki imajo preveč želodčne kisline. Po obilnem velikonočnem zajtrku ali kosilu, ki bo obremenilo vaš želodec, si privoščite še skodelico pehtranovega čaja, da vas ne bo še ves velikonočni ponedeljek tiščalo v želodcu. V skodelico vrele vode za nekaj minut potopite pehtranovo vejico in čaj je gotov. Pehtran še dandanes velja za eno najboljših pomagal pri napihnjenosti, kolcanju in fermentaciji. Hitro in učinkovito lajša običajne želodčne in črevesne motnje. Pikantni mali zmaj, kot mu rečejo Francozi, deluje tudi krepčilno, osvežilno in diuretično.

Rožmarin

Medtem ko smo pri nas navezani na velikonočno šunko, je v mediteranskih državah na velikonočni mizi obvezna jagnjetina. Slednja tudi pri nas dobiva vse več simpatij. Kar sploh ni narobe, saj je jagnje simbol za Kristusa, ki se žrtvuje za druge. Velika noč se navezuje na judovsko pasho, s katero se Judje spominjajo rešitve Izraelcev iz egiptovske sužnosti. Pasha pomeni obed ali jagnje, ko so Judje obhajali sveti obed z žrtvovanjem jagnjeta. No, mi pa za veliko noč za spremembo specimo jagnječje stegno s hrustljavo zeliščno skorjico. Od zelišč, začimb in dišav se z jagnjetino posebej dobro ujemajo rožmarin, timijan, česen, sveža meta, majaron, brinove jagode, peteršilj, kumina in kardamom. Posebej izpostavimo rožmarin (Rosmarinus officinalis), ki jedi ne podari le kraljevske arome in okusa, ampak tistemu, ki jed uživa, izboljša še prebavo, poživi presnovo, delovanje jeter in izločanje žolča, po­speši krvni obtok in okrepi srce.

Timijan

Če bomo ostali pri velikonočni šunki, jo poleg namočenega kruha v mleku, suhega sadja in mladega sira nadevajmo še s timijanom (Thymus vulgaris). Slednji je eno tistih zelišč, za katerega je Karel Veliki ukazal, da ga morajo posaditi v vsakem samostanskem in grajskem vrtu, saj jedi, začinjene z njim, »prepevajo«. Da bi prepevala tudi velikonočna šunka ali jagnje na vaši mizi ter želodec, črevesje in drugi organi v vašem telesu, v prazničnih dneh ne skoparite s to sila prijetno pikantno dišavnico. Pomirila bo tudi morebitne krče in pomorila bacile in viruse, ki prežijo na vsakem koraku. Vsa današnja zelišča bodo spodbudila prebavo in poskrbela, da po obilni velikonočni pojedini želodec ne bo preveč težek in obremenjen.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 18. april 2011 / 07:00

Mesnine Bohinja tik pred dokapitalizacijo

Občina Bohinj je v podjetje vložila štirideset tisoč evrov, s čimer je postala njegova 26-odstotna lastnica. K dokapitalizaciji povabili tudi dobavitelje.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sreda, 28. februar 2007 / 06:00

Skupina NLB širi poslovanje

Ljubljana - Skupina NLB je v Beogradu predstavila novo družbo za dodatno pokojninsko zavarovanje - NLB Novo penzijo. Zakon o prostovoljnih pokojninskih fondih in pokojni...

Žiri / sreda, 28. februar 2007 / 06:00

Borci se bodo zbrali Pr´ Zet

Žiri - Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Žiri to nedeljo, 14. marca, vabi na občini zbor, ki se bo začel ob 14. uri v gostilni Pr' Zet (prej pri Aleksu) na Do...

GG Plus / sreda, 28. februar 2007 / 06:00

Podarjeno za vedno

Zgodba o Nataši

Splošno / sreda, 28. februar 2007 / 06:00

Izboljšati sodelovanje s pihalnim orkestrom

Z januarjem je vršilec dolžnosti ravnatelja Glasbene šole Škofja Loka postal skladatelj in profesor klavirja Peter Kopač.

Splošno / sreda, 28. februar 2007 / 06:00

Zbirka radioaktivnih kamnov pod posteljo

Franc Braniselj je znano škofjeloško ime. Ugledni direktor več podjetij na Škofjeloškem, ki je v petdesetih letih z družino prišel iz Ljubljane, se v pokoju posveča svojemu najljubšemu konjičku, miner...