Ostati v vasi ali se preseliti

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 15. april 2014 / 10:26

Na Bernardovi kmetiji na Koritnem si že dolgo prizadevajo za gradnjo novega hleva, zdaj jim Občina ponuja zemljišče zunaj vasi. »Pred desetimi leti bi bili takšnega predloga zelo veseli, a zdaj je nesprejemljiv,« pravijo in poudarjajo, da vztrajajo pri gradnji na lokaciji v bližini hiše.

Koritno – Na Bernardovi kmetiji obdelujejo 35 hektarjev lastnih in najetih kmetijskih zemljišč ter gospodarijo z 18 hektarji gozda. Ko je Rudi skupaj z ženo Ano ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja prevzel gospodarske vajeti kmetije v svoje roke, je bilo v hlevu 17 goved, zdaj jih je šestdeset, od tega 32 krav molznic. Glavna dejavnost je prireja mleka, v okviru dopolnilne dejavnosti oddajo tudi sobe za prenočevanje. Za oddajanje mleka imajo 170 ton letne mlečne kvote, ki pa jo bodo letos presegli. »Stari hlev je star več kot sto let in po evropskih standardih ni več primeren za sodobno prirejo mleka. Živina je še privezana, deset krav lahko molzemo le »na kiblo«, poleti je vroče,« je dejal Rudi, ki je kmetijo že predal »tamladima«, sinu Marjanu in njegovi partnerki Tjaši, in dodal, da se dvajset let prizadeva zgraditi nov hlev za prosto rejo.

Stari hlev dogradili na treh koncih

»Zdaj že upokojeni kmetijski svetovalec Jože Zabret je na kmetijo pripeljal strokovnjake, ki so ocenili, da se v stari hlev ne splača vlagati in da je treba poiskati novo lokacijo. Ker smo kmalu ugotovili, da bo iskanje nove lokacije trajalo predolgo, smo hlev postopoma na treh koncih dogradili. Ko širitev potlej ni bila več možna, smo se morali odločiti: ali »trpeti« v razmerah, ki so nemogoče za živali in ljudi, ukiniti prirejo mleka ali zgraditi nov hlev. Odločili smo se za gradnjo novega hleva, postopek za to smo začeli 1997. leta. Občina nam je iz kmetijskega zemljišča spremenila v stavbno 44 krat štirideset metrov veliko parcelo, a ker bi hlev morali graditi osem metrov proč od ceste, bi bila premajhna za hlev, ki bi bil skupaj s senikom dolg 51,5 metra in širok 24,5 metra in ki bi omogočil rejo 52 krav molznic in temu primernega števila mlade živine. Vložili smo prošnjo za povečanje gradbene parcele, prejšnji mesec pa je Občina »prišla« s predlogom za zamenjavo občinskega zemljišča z našim, kar bi nam omogočilo gradnjo hleva in vseh drugih objektov na 6500 kvadratnih metrov velikem zemljišču, ki je približno osemsto metrov oddaljeno od vasi. Predlog je dober, pred desetimi leti bi ga bil vesel, zdaj pa je za nas nesprejemljiv. Na sedanji lokaciji smo že povečali in obnovili hišo, naredili smo strojno lopo in silose ... Za preselitev kmetije, to je za gradnjo hleva in hiše, bi potrebovali veliko denarja, ob vsem tudi ne verjamemo, da se na novi lokaciji ne bi spet kaj zapletli. Ali bi dobili vsa dovoljenja in soglasja,« se sprašujejo na Bernardovi kmetiji, kjer vztrajajo na gradnji hleva na lokaciji čez cesto. »Pred štirimi desetletji je bilo Koritno še značilna kmetijska vas, skoraj pri vsaki hiši so imeli tudi živino, zdaj pa nekaterim gnoj smrdi in zbirajo podpise proti hlevu,« je dejal Rudi in poudaril, da bodo počakali na sprejetje občinskega prostorskega načrta, iz katerega bo razvidno, kakšna bo nadaljnja usoda kmetije. Upam, da kmetije, ki ima vsa zemljišča na ravnem in v krogu dveh kilometrov, ne bodo uničili in da bomo lahko zgradili nov hlev. Če bo rešitev ugodna, bi ga lahko postavili v enem do dveh let.«

Kot je pojasnil Matjaž Berčon, direktor občinske uprave Občine Bled, je Občina Bernardovo pobudo za gradnjo hleva na obstoječi lokaciji v naselju Koritno že sprejela, tako da bi lani na podlagi posebnih določil prostorskega načrtovanja že skoraj prišlo do realizacije, vendar so ta določila v času postopka prenehala veljati. Širitev njihove kmetije zdaj predvideva občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), ki je v sklepni fazi sprejema. V času dveh javnih razgrnitev v lanskem letu se je pokazalo nasprotovanje nekaterih krajanov, ki menijo, da bi bila kmetija, ki bistveno presega nekdanje okvirje, preblizu naselja. »Kmetije, ki se ohranjajo, postajajo že skoraj industrijski obrati oz. farme, na Bernardovi kmetiji se poleg tega ukvarjajo še z gradbenimi in drugimi storitvami, kar za sabo potegne še dodatno mehanizacijo, predvsem pa tudi deponije, skladišče materiala ipd. Občina je zato proaktivno pristopila k reševanju problematike in ponudila alternativno zemljišče na robu večine Bernardovih njiv. Na ta način bi kmetija imela veliko možnosti za nadaljnji razvoj, hkrati pa bi bila dovolj umaknjena od naselja, da ne bo izzivala novih konfliktov v kraju. Menimo, da je rešitev dobra in trajnostna, zato jo zagovarjamo tudi na ministrstvu, ki mora dopustiti selitev in s tem spremembo namenske rabe zemljišč,« je dejal direktor občinske uprave.

V Švici gredo kmetom bolj na roko

Prizadevanja Bernardove kmetije dobro pozna tudi doktor gozdarskih znanosti, upokojeni Janez Grilc z Bleda, ki je med drugim dve desetletji delal na švicarskem ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo. Začuden nad dolgotrajnimi postopki za prostorsko umestitev hleva na Bernardovi in za pridobitev dovoljenj in soglasij za gradnjo je poudaril, da ima Švica zelo dober odnos do kmetov in kmetijstva (to se kaže tudi v 70-odstotni samopreskrbi s hrano) in da tam občinski uradniki zelo pomagajo kmetom pri uresničitvi njihovih načrtov za posodobitev oz. preselitev hlevov. Še več: kmetu, ki se želi iz prostorsko utesnjene lokacije preseliti na obrobje, pomagajo tudi finančno – občina, kanton in država zagotovijo za to štiri petine denarja, ostalo prispeva kmet.