Začelo se je z glasbenim popotovanjem, ki še traja

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / ponedeljek, 16. april 2018 / 17:39

Ljudje, ki so v Sloveniji urejali koncerte in skrbeli za skupine, so vedno obstajali, a mlajša generacija je vse skupaj spremenila v poklic. S tem je postala vidnejša, tovrstno veselje pa je preraslo okvirje hobija. Pomaga seveda, če imaš rad glasbo in si želiš, da bi skupina, ki je pod tvojim okriljem, lahko koncertirala vsak dan drugje.

Aleksandar Mladenov, večina ga kliče kar Alex, se je pred kratkim vrnil z »mini vikend balkanske turneje«, kakor jo je sam poimenoval. Vskočil je namesto Gašperja Gantarja, basista ska skupine Red Five Point Star, ko je ta koncertirala najprej v Ljubljani, potem Zagrebu in nazadnje v Banjaluki: v spomin Akiju, koncertnemu fotografu iz Banjaluke, ki je umrl pred letom in pol. »Zanimivo popotovanje,« se je nasmehnil, ko sva se usedla in začela pogovor o njegovi ljubezni do glasbe. Ker pa si je rekel, da bo v življenju počel nekaj, kar ga res veseli, je to tudi naredil: ozadje koncertnih zgodb, bendov in glasbeni management so ga prevzeli.

Osemindvajsetletni Gorenjec živi ponovno v Potočah pri Preddvoru, kamor se je vrnil po štirih letih domovanja v Domžalah. V času študija telekomunikacij je živel v Ljubljani, a nekje vmes ugotovil, da mu je glasba pomembnejša. Ta ga je zanimala že od malega. Spominja se, da so vedno prepevali, ko so se z družino odpravljali na izlet. Oče mu je kupil celo dve kitari, a je po instrumentu segel šele s 17 leti. »V srednji šoli, ko so se pojavili tudi srednješolski bendi,« pove. Kitaro in basovsko kitaro je tako začel igrati pri 18 letih. Kot srednješolec je postal član takrat kar priljubljene skupine Taking over Mars, a sploh še ni znal igrati. Učil se je sproti, na vajah. »Člani pa so bili zelo ambiciozni, saj smo imeli celo dve turneji po Evropi. Trajali sta po en mesec; imeli smo po kakih 25 koncertov, obšli enajst evropskih držav.« Razlaga, da je bilo kar hecno: »Pisal sem maturo, kitaro igral pol leta, izpit za avto sem imel dva meseca ... in smo šli. Pravi ''evrotrip''.« (smeh)

Zase Alex pravi, da je v veliki večini samouk, se je pa igranja kitare učil in nadgrajeval svoje znanje nekaj časa pri že omenjenem Gašperju Gantarju, lani pa še pri Gregu Robiču, članu glasbene skupine Muff. Bil je tudi član kranjskega Šundr banda, kjer je igral akustično kitaro in tudi pel. Skupine že skoraj štiri leta ni več, a se njeni člani zberejo skupaj enkrat letno, decembra, ko pripravijo sedaj že kar tradicionalni dobrodelni koncert v kranjskem KluBaru.

Vedno je gledal, da je ostal v stiku z igranjem, ko je nekje vmes ugotovil, da mu leži tudi organizacija, dogovarjanje za koncerte. Še ko je bil na KŠK-ju, se je srečal z organizacijo prireditev. Aktivno je sodeloval pri organizaciji Tedna mladih, nekaterih študentskih zabav, mimogrede pa je še kakšni skupini uredil »špil« ali dva. »Vedno sem bil rad v stiku z bendi in managerji. Zelo me je zanimalo ozadje zgodbe.«

Januarja 2014 je na spletu našel Berklee College of Music, se prijavil, opravil šolanje prek spleta in pridobil certifikat za glasbeno podjetništvo in management. »Spoznal sem, kako te stvari tečejo na svetovnem trgu. Znanje, ki sem ga dobil, seveda pri nas zaradi majhnosti trga ne funkcionira enako, ti pa da širino. Potem sem začel delati na Glasbeni agenciji Gig, prišel v stik s številnimi glasbeniki, s katerimi agencija sodeluje, sedaj pa primarno bdim nad skupino Hamo & Tribute 2 Love, kar pomeni, da skrbim za vse: koncerte, strategijo benda, videospote, postavljam ceno za koncerte, barantam … Delam tudi z Omarjem Naberjem, pred kratkim pa sva se ''našla'' še s Slavkom Ivančićem.« Lani je Alex sodeloval s klapo Šufit, dela tudi z Rok 'n' bandom ... In ravno ta različnost žanrov mu je najbolj všeč. Da pa ostaja v stiku z odrom, igra še pri kranjski skupini Gino & band.

Glasba je pač tisto, s čimer se Alex ukvarja, tisto, kar ga veseli. »Počel bom to, dokler bo šlo. Če do konca življenja, pa pač do konca življenja,« še smeje pripomni, pogleda na uro in odhiti na naslednjo vajo.