Kako nad glivično okužbo nohtov

Prihajajo topli dnevi in čas za nošenje odprtih čevljev. Spet bomo pozornejši na videz svojih stopal in nohtov. Glivično okuženi nohti niso redkost. Ima jih približno deset odstotkov ljudi in kar do devetdeset odstotkov starejših – s staranjem se namreč verjetnost za okužbo povečuje. Ne gre zgolj za estetsko težavo. Kot vse druge okužbe moramo tudi glivično obolele nohte zdraviti. Nezdravljena bolezen vztrajno napreduje in lahko povzroča zaplete.

Glivična okužba nohtov, strokovno jo imenujemo onihomikoza, predstavlja več kot polovico vseh obolenj nohtov. Dovzetnost za okužbo poleg staranja poveča sladkorna bolezen, slabša prekrvavitev nog in oslabljena imunost. Tudi športniki so bolj dovzetni zanjo.

Glivice so prisotne povsod, v naravi, pri ljudeh in pri živalih. Nohte lahko okužijo različne vrste glivic, redkeje tiste iz skupine kvasovk in plesni, pogosteje pa tiste iz skupine dermatofitov. Te so namreč med ljudmi zelo razširjene, še zlasti Trichophyton rubrum. Ta je najpomembnejši povzročitelj glivične okužbe kože med prsti stopal in hkrati tudi najpomembnejši povzročitelj onihomikoze.

Do prenosa okužbe lahko pride povsod, kjer ljudje hodimo bosi: bazeni, savne, toplice, telovadnice … Možen je tudi prenos med družinskimi člani in prek obutve. Sprva se glivica naseli na kožo med prsti stopal. Nato sčasoma vstopi v prostor pod prostim robom nohta, kjer ima odlične pogoje za življenje – toplo in vlažno okolje ter obilico hrane. Hrani se namreč s keratinom, iz katerega je sestavljen noht. To je razlog za dolgotrajnost in trdovratnost okužbe.

Nohti na stopalih so veliko pogosteje glivično oboleli kot na rokah. Največkrat je prvi prizadet noht palca na stopalu. Na končnem in stranskem delu se običajno rumenkasto obarva, odstopi od podlage in se zadebeli. Površina spremenjenega dela nohta se povečuje in napreduje proti nohtni matici. Znaki okužbe so na začetku komaj opazni. Napredovanje je zelo počasno in poteka v letih. Sčasoma pride tudi do okužbe drugih nohtov stopal, lahko se prenese tudi na nohte rok.

Na začetku je glivična okužba nohta skoraj nezaznavna in ne povzroča nikakršnih simptomov. Z napredovanjem lahko nastopi bolečina in težave pri hoji. Poveča se možnost za pridruženo bakterijsko okužbo. Glivice se lahko razširijo na kožo drugih delov telesa, kjer povzročijo rdeča in luščeča žarišča. Ne nazadnje so glivično oboleli nohti tudi vir okužbe za druge ljudi.

Pomembno zgodnje zdravljenje

Vse našteto so razlogi, zaradi katerih glivično okužbo nohtov obravnavamo resno in jo zato zdravimo. Najlažje je ozdravljiva v zgodnji fazi, ko je površina obolelega nohta majhna. Z odlašanjem bo zdravljenje dolgotrajnejše, možnosti za dober uspeh zdravljenja pa slabše. Če je okužba dolgo prisotna, se lahko zgodi, da bo noht trajno poškodovan, kljub temu da bomo glivice z zdravljenjem uničili.

Pred začetkom zdravljenja moramo biti prepričani o diagnozi. Nekatera druga obolenja nohtov so lahko na prvi pogled videti kot glivična okužba. To so luskavica nohtov, zadebeljeni nohti zaradi staranja ali zaradi slabše prekrvavitve in poškodovani nohti zaradi nošenja pretesne obutve. Pri njih protiglivično zdravljenje ne bo učinkovito. Dvome o diagnozi razjasni dermatolog. Če je treba, se lahko odloči tudi za dokaz povzročitelja v laboratoriju.

Izbira načina zdravljenja je odvisna od več dejavnikov. Upoštevamo obsežnost prizadetosti nohta, število obolelih nohtov, pridružene bolezni in zdravila, ki jih posameznik redno jemlje in seveda tudi njegove želje in pomisleke.

Kadar je prizadeta več kot polovica nohta, je zdravljenje praviloma sistemsko, s protiglivičnimi učinkovinami – antimikotiki v obliki tablet ali kapsul. Zdravljenje pri okuženih nohtih na stopalih traja najmanj tri mesece. Nato je treba počakati, da zdrav noht preraste bolnega, kar traja še več mesecev, lahko tudi več kot leto dni. Sistemsko zdravljenje pri zdravem, mladem človeku običajno ne povzroča zapletov. Možne so prebavne težave in neželni učinki učinki na jetra. Protiglivično zdravilo se lahko vpleta v presnovo drugih sočasno predpisanih zdravil. Zato se predvsem pri starejših ljudeh zanj odločimo redkeje.

Zdravilni lak za nohte

Lokalno zdravljenje je primerno, kadar so glivice prizadele manjšo površino nohta, to je manj kot polovico. V tem primeru je strokovno upravičena uporaba zdravilnega laka za nohte, ki vsebuje antimikotik ciklopiroks, ta je na voljo tudi v Sloveniji, ali amorolfin, ki se dobi v bližnji tujini. Upravičena je tudi uporaba mazila, ki vsebuje 40-odstotno sečnino, ki se nanaša z obliži in počasi kemično odstrani oboleli del. Protiglivične kreme, geli in praški niso učinkoviti, ker v noht in pod noht ne prehajajo, zato jih ne uporabljamo. Tudi številni drugi pripravki za zdravljenje nohtov v obliki pisal, lakov, gelov in pršil, ki so na voljo brez recepta, so vprašljivo učinkoviti, saj delujejo le blago protiglivično. Dermatologi jih svojim bolnikom ne moremo svetovati. Za lokalno zdravljenje z zdravilnim lakom s ciklopiroksom ali z obliži s 40-odstotno sečnino se velikokrat odločimo tudi pri bolnikih, ki bi sicer potrebovali sistemsko zdravljenje, vendar ga ne smejo ali ne želijo prejemati, bodisi zaradi neželenih učinkov, pridruženih bolezni ali sočasnega jemanja drugih zdravil.

Ključna je vztrajnost

Ne glede na to, kateri način zdravljenja bolnik in zdravnik izbereta, je pot do dokončne ozdravitve dolga. Nohti namreč rastejo zelo počasi. Na palcu stopala traja kar leto dni ali več, da noht preraste po celi dolžini. Čeprav s sistemskim zdravljenjem glivice uničimo že prej, moramo počakati še več mesecev, da zdrav noht izpodrine bolnega. Zdravljenje z lakom traja najmanj pol leta, pogosto pa tudi leto dni. Zato sta pri zdravljenju glivično obolelih nohtov ključni vztrajnost in potrpežljivost. Seveda bo zdravljenje hitrejše in uspešnejše, če bomo pričeli v zgodnji fazi, ko se okužba še ni razširila na veliko površino nohta. Predolgo odlašanje lahko pomeni, da bo noht zaradi okvare nohtne matice ostal trajno spremenjen, čeprav glivic ne bo več.

Pomemben ukrep za uspešno zdravljenje glivične okužbe nohtov je tudi nošenje udobne obutve, ki naj na nohte ne pritiska. Obolele dele nohta je treba sproti odstranjevati s striženjem in brušenjem. Ljudem, ki težje negujejo svoja stopala, zelo ustrezajo občasni obiski pri pedikerju. Paziti je treba, da se okužba s ščipalniki in pilicami ne prenese na zdrave nohte. Če je hkrati prisotna tudi glivična okužba stopal, jo je treba zdraviti s protiglivičnimi kremami, geli ali praški. Stopala naj bodo ves čas suha. Ukrep, ki zmanjša možnost za ponovno okužbo, je nošenje natikačev v bazenih, savnah in toplicah.