Dvaindvajseti je resen datum

»Še vedno je odprto vprašanje, kolikšen delež proizvodnje bomo dejansko zadržali v Tržiču,« je povedal Slavko Despotović, predsednik uprave Peka. V pogovoru z njim tudi o 2,8 milijona evrov izgube v letu 2013: številka še ni dokončna, ker stanje na računu še ni konsolidirano; o podpisu moratorija za odplačevanje dolgov bankam in tudi o tem, da so v prvih treh mesecih letošnjega leta naredili več kot petdeset tisoč parov čevljev. Cilj je 220 tisoč parov v letu 2014.

Zakaj ste pred nedavnim zaprli trgovino v kranjskem Globusu?

»Prodaja je bila zelo slaba, stroški pa visoki in smo jo zaprli. Moja želja je, da se Peko počasi umakne iz maloprodajnega segmenta. V Sloveniji že vzpostavljamo sistem franšiznih trgovin, teh imamo zdaj osem. Ohranili bomo outlet trgovini v Ljubljani in v Mariboru. Odhajamo iz nakupovalnih središč; zelo selektivno, glede na uspešnost prodaje, pa bomo ostali v Mercatorjevih centrih.

Peko je proizvajalec dražjih čevljev, ti pa se najbolje prodajajo v mestnih središčih, kjer se bomo pozicionirali. Naša proizvodnja ni poceni, za par čevljev se pričakuje določena cena na trgu, ki jo je kupec priprav­ljen plačati. Veliko škode je bilo namreč v preteklosti narejene blagovni znamki Peko, ker smo hoteli tisto, kar Pekov čevelj nikdar ni bil, npr. moden. Pekov čevelj je za ljudi, ki želijo udobno, kakovostno, všečno obutev.«

Kako vam gre s praznjenjem zalog čevljev iz prejšnjih sezon?

»Različne stvari smo počeli, da smo razprodajali zaloge, pa ne samo Pekovih, ampak tudi dokupljenih čevljev drugih proizvajalcev. To smo začeli septembra lani na Šuštarski nedelji. Prihajamo v okvir, ki je dokaj v redu, v celi Pekovi mreži je na zalogi še okrog tristo tisoč parov čevljev. Absorpcijska moč trga ni več tolikšna, kriza je očitno precej globoka in ljudje ne kupujejo več tistega, česar ne potrebujejo nujno.«

Koliko parov čevljev ste naredili lani, koliko jih načrtujete letos?

»Ko sem lani konec junija prišel v podjetje, je proizvodnja stala. Do konca leta smo naredili relativno malo parov čevljev, okrog 120 tisoč. Prva prava sezona, ki je relativno uspešno narejena, je pomlad/poletje 2014, ki gre zdaj v trgovine. Letos imamo v načrtu okrog 220 tisoč parov čevljev, v prvih treh mesecih smo naredili dobrih petdeset tisoč parov. Zdaj nam teče proizvodnja s skoraj tisoč pari čevljev na dan, in to je kar v redu. Če bomo finančno zdržali, bomo v drugi polovici aprila startali s kolekcijo za jesen/zimo.«

Boste obdržali proizvodnjo v Tržiču?

»Še vedno je odprto vprašanje, kolikšen delež proizvodnje bomo dejansko zadržali v Tržiču.«

Koliko je še zaposlenih v proizvodnji v Tržiču?

»Ta trenutek je v proizvodnji 120 delavcev, 120 jih je zaposlenih še v našem tržiškem obratu PGP, kjer imamo proizvodnjo podplatov. V maloprodaji jih je sedemdeset do osemdeset, še 15 je zaposlenih v skupnih službah.

Spogledovanje s cenejšimi državami je možno, imamo tovarno v Srbiji, kjer proizvedemo polovico naših zgornjih delov in kjer je cena delovne sile skoraj za polovico nižja kot v Sloveniji.«

Pa zaposleni v Tržiču redno dobivajo plače?

»Za zdaj še, se pa mučimo.«

Poslovno leto 2013 ste zaključili v rdečih številkah. Kakšna je bila izguba?

»Približno 2,8 milijona v Peko, d. d. Ko bo stanje na računu konsolidirano, bo izguba še ustrezno višja, ker imamo težave.«

Težave rešujete tudi s prodajo nepremičnin, kako pa bankam odplačujete dolgove?

»Z bankam smo podpisali moratorij, ki je veljaven do konca letošnjega leta, potem se bo treba spet pogajati. Likvidnostno vprašanje je pereče ves čas in ga rešujemo s prodajo poslovno nepotrebnega premoženja, predvsem nepremičnin, ki jih imamo večinoma izven Slovenije. Ampak tudi nepremičnin za prodajo bo enkrat zmanjkalo. To realno gledano tudi ni dovolj, glede na vse minuse, ki smo jih imeli. Treba bo najti rešitev, kako povečati obseg obratnih sredstev, da lahko Peko normalno proizvaja vsaj dvajset tisoč parov čevljev na mesec. Če tega nismo sposobni vzdrževati, je skorajda nemogoče biti pozitiven.«

Koliko prihodka ste ustvarili lani?

»Samo matično podjetje okrog deset milijonov evrov, cela skupina okrog trideset milijonov evrov. Cilj je kontinuirano povečevanje proizvodnje z 240 tisoč parov na tristo tisoč parov čevljev na leto. Če tega cilja ne dosežemo, potem ima Peko zelo malo možnosti za obstoj. Seveda lahko proizvodnjo prestavimo drugam, ampak za to še vedno potrebujemo denar. Država bo to morala razumeti, če hoče imeti industrijsko proizvodnjo. Kako je možno, da je cena delovne sile na Portugalskem za trideset odstotkov nižja in delavec še vedno dobi na koncu meseca več denarja kot Pekov delavec? Davčni sistem in prispevki na Portugalskem so očitno drugačni. Če nas stane delavec 1100 evrov bruto, kot je izračunala Gospodarska zbornica Slovenije, in delavec dobi 650 evrov, če jih dobi, potem nekdo drug dobi razliko. Ampak to ni Peko. Peko na leto v državno blagajno prispeva tri milijone evrov. Če Peko zapremo, teh milijonov ne bo več, na drugi strani pa bo država dobila tristo brezposelnih delavcev, ki jim bo treba pomagati. Kaj je boljše?«

Kako poslujete na trgih nekdanje Jugoslavije?

»Na Hrvaškem imamo maloprodajno mrežo 43 trgovin, zdaj bomo to optimizirali. V Makedoniji lepo poslujemo. V Srbiji je šlo lani hčerinsko podjetje žal v stečaj, trenutno iščemo partnerje, da se vrnemo. Počasi se vračamo v Bosno, kjer imamo prva naročila. So pa to na splošno trgi, ki so v globoki ekonomski krizi in še vedno v fazi padanja. Peko je žal tudi še vedno preveč odvisen od svoje maloprodajne mreže, kar je za podjetje precejšnje breme.

Razmerje v prodaji na trge nekdanje Jugoslavije in Evropske unije je še vedno osemdeset proti dvajset. Premalo oziroma nič se v preteklosti ni naredilo za prodor na zahodnoevropske trge ob vstopu v EU. Zakaj Peko ni tedaj odprl trgovine v Celovcu?«

Nadzorniki so vam dali rok do 22. aprila, da popravite slabitve. Kaj jim boste povedali?

»Do 22. aprila moram pripraviti revidiran načrt za leto 2014. Razlog je pred­vsem v spremenjenih okoliščinah na Hrvaškem ter tudi slabša od načrtovane prodaje v tujini. Od predstavljenih in nato izbrane možnosti nadaljevanja bo odvisno tudi, v kakšni obliki bo deloval Peko, d. d., in kakšna bo moja vloga.«