Na Bledu vlagajo v mlade

Po energetski sanaciji šole, ki so jo izvedli s pomočjo švicarskih sredstev, so se na Bledu lotili še obnove vrtca. Želijo namreč biti prijazni tudi mladim družinam, je poudaril župan Janez Fajfar, ki je obenem razočaran nad odnosom države do gorenjskega in slovenskega turističnega bisera.

Kako ste na Bledu zadovoljni z nedavnim obiskom vlade na Gorenjskem? Verjamete obljubam ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela, da bo poskušal najti denar za obe obvoznici?

»Neprijetno smo presenečeni nad njihovim nepoznavanjem konkretnih problemov, pa tudi neodzivnostjo, zlasti s strani ministrstva za kmetijstvo in okolje na naše pobude za spremembo uredbe o smeteh, podrobnega načrta upravljanja z vodami ali interpretacijo koncesijske pogodbe ... Gre za majhna dejanja, brez posledic za državo, za nas pa to pomeni radikalne spremembe in možnosti. Ministru verjamemo, da se bo trudil, boli pa nas, da se predsednica in vlada kot celota ne zavedajo pomena urejene cestne infrastrukture in ne najdejo denarja ali vsaj posluha za to.«

Na vlado ste naslovili poziv, naj izgradnjo obvoznic opredeli kot projekta nacionalnega pomena. Kakšen je bil odziv pristojnih?

»Slab. Razočarani smo, da je odšel nekdanji direktor direkcije za ceste Gregor Ficko, ki nam je vsa leta stal ob strani. Kot smo neuradno izvedeli, bo vlada letos 22 milijonov evrov namenila samo za zamrznitev začetih del na slovenskih cestah. Za ta denar bi že skoraj zgradili blejsko obvoznico.«

Omenili ste, da sta nezgrajeni obvoznici velik madež na podobi najlepšega slovenskega turističnega kraja. Se država sploh zaveda njunega pomena za razvoj turizma na tem območju?

»Če bodo v Bohinju uredili še novo smučišče in lesno-predelovalni center, ta cesta, kot glavna povezava med obema jezeroma, res ne zdrži več in potem ne moremo govoriti o konkurenčnosti tega območja.«

Na Bledu kljub temu ne izgubljate upanja …

»Direkcija za ceste je z občinsko pomočjo že zgradila nadomestno hišo družini, katere hišo je treba porušiti, s čimer smo oboji pokazali več kot resen namen. Do odkupa zemljišča na trasi južne obvoznice, ki bi moral biti že za nami, ni prišlo, ker nimajo denarja. V sredo smo se sestali z novim v. d. direktorja direkcije za ceste Sergijem Grmekom, ki nam je lahko obljubil le pomoč pri pospešitvi postopkov. Uporabili bomo vsa legalna sredstva, preden se bomo mogoče odločili tudi za kakšno manj prijetno akcijo ob kakšnem mednarodno pomembnem dogodku.«

Kritični ste tudi do gospodarjenja države z njenim premoženjem na Bledu. Kaj predlagate v zvezi s tem?

»Katastrofalni sta že obe državni cesti skozi Bled. Razen tega komaj poznajo vse objekte v njihovi lasti na Bledu. Ne zavedajo se njihovega pomena, ne estetskega ne ekonomskega, niti nimajo vsaj približne vizije, kaj bi z njimi. Predlagamo, da vse skupaj prenesejo Občini v upravljanje, ki bo našla ustrezne vire ali partnerje, da objekti, kot so Vila Bled, Pristava ali Vila Solnčnica, zaživijo.«

Pa menite, da je to v teh časih izvedljivo?

»Za Pristavo smo že imeli načrt - z avstrijskim partnerjem smo se dogovarjali o gradnji luksuznega doma za ostarele.«

Vas je vlada podprla v vaših prizadevanjih, da bi zaključek gradnje kanalizacijskega sistema v središču Bleda uvrstili v kohezijsko shemo?

»Ne. Upamo, da bomo s projektom celovite obnove ožjega središča Bleda na­šli kakšna stranska vrata. V skrajnem primeru bomo obnovo začeli sami prihodnje leto. Komunalno mrežo smo zgradili, tudi čistilno napravo, nimamo pa še ločenega fekalnega in meteornega voda od središča Bleda do Mlina – ta čas gre vse v isto cev, ki je položena pod državno cesto ob jezeru. Ne moremo biti kaznovani, ker smo prej vse sami naredili z lastnimi sredstvi.«

V zadnjih letih ste pospešeno obnavljali vaška jedra. Kdaj bo Bled v celoti dobil enotno podobo?

»Utopično bi bilo pričakovati, da se to zgodi čez noč, saj so te obnove vredne vsaj pol milijona evrov. Ta čas se odvijajo dela na Mlinem, v kratkem bo končana obnova vaškega jedra na Bohinjski Beli, potem sledi še obnova ožjega središča Bleda, od Grajskega kopališča do Toplic.«

Kako daleč ste s pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za ožje središče Bleda?

»Dobiva prave obrise in v kratkem načrtujemo javno razgrnitev. Še pred sezono bomo uredili prvih tristo metrov poti in zelenic ob jezeru z novo zasaditvijo. Počasi bo tako tudi ta del, ki je vsem na očeh, dobil lepšo podobo.«

Kaj ste se konec marca na sestanku z dvema največjima lastnikoma dogovorili glede urejanja območja nekdanjih Vezenin?

»Do sredine aprila nam bodo sporočili glede rušenja obstoječih objektov. To naj bi se zgodilo do začetka poletne sezone, tako da bi na tem mestu potem uredili začasno parkirišče. Zraven smo uredili urbane vrtove. Danes (v torek, op. a.) smo oddali še zadnjega, in sicer 102 leti stari Pepci Marolt.«

Po obnovi šole in zdravstvenega doma ste se lotili še energetske sanacije vrtca …

»To je največji projekt letoš­njega leta in tega mandata. Nasploh gre za konceptualno spremembo občinskih prioritet. Več moramo vlagati v mlade in v razvoj družabnega življenja, saj demografski trendi niso ugodni. Želimo, da je Bled prijazen tudi mladim družinam.«

Zelo aktivni ste tudi na področju mednarodnega sodelovanja …

»Občina Bled je že zaradi svoje atraktivnosti zelo zaželen partner, a mreže naših partnerskih občin me moremo več širiti. Odlično sodelujemo z Briksnom, z Vrbo na Koroškem, z zamejskim Doberdobom, od lani tudi z angleškim Henleyem, pa še z dvema beograjskima občinama Vračar in Rakovica ter Dubrovnikom. Vse to veliko pripomore k prepoznavnosti Bleda v tujini, pri čemer ima Bled veliko vlogo pri promociji tudi Gorenjske in celotne Slovenije.«