V ogledalo se Slovenci ne pogledamo radi

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 7. april 2014 / 09:19

Družinsko podjetje Prehod iz Čirč pri Kranju, ki je specializirano tudi za prodajo vrtnega pohištva, praznuje dvajsetletnico. Zanimivo kombinacijo znanja sta znala združiti lastnika, zakonca Jenko.

Kranj – »Zakaj smo imenu podjetja dodali eksperimentalni studio? Vedno želimo eksperimentirati s končnimi uporabniki na način, ali bodo sprejeli naš program ali pa moramo biti še bolj eksperimentalni in zanje najti kaj primernejšega. Posamezne kolekcije pri dobaviteljih izbiramo prav za slovenske kupce, saj je zelo pomembno, da upoštevamo specifiko slovenskega prostora. Avstrijski ali francoski kupec ima drugačen okus, kakšno npr. vrtno pohištvo si želi,« je povedala Lučka Jenko, ki s soprogom Antonom vodi družinsko podjetje Prehod. Dvajset let je letos, kar sta ustanovila podjetje. »Za mojega soproga je v življenju vedno vse mogoče,« je dejala Lučka Jenko, ki je po osnovni izobrazbi zdravnica. »Odločala sem se, ali naj začnem delati v ambulanti, mož pa je razmišljal o lastnem podjetju; je diplomirani inženir strojništva,« je pojasnila. Njena odločitev nikakor ni bila lahka, saj je veliko truda vložila že v študij medicine. »Če si odprt, kreativen človek, najdeš zanimanje marsikje,« je prepričana še danes.

Začela sta s kokosom

»Veliko sva potovala in se na jugu Indije zaljubila v izdelke iz kokosa, od preprog do materialov za zaščito proti eroziji. Veliko sem tudi sama raziskovala in ugotovila, da na Švedskem veliko uporabljajo kokosove preproge. Razvila sva lastno blagovno znamko in slogan Spoštovanje do življenja in prihodnosti. Za izdelke iz kokosa nama je uspelo navdušiti kar nekaj znanih slovenskih arhitektov,« je razložila podjetnica, ki ji je bil vedno izziv, kako kakovostne, vredne stvari približati ljudem, da jih bodo začeli ceniti: »Leta 1996 smo se lotili tudi trženja luksuznega in lepo dizajniranega vrtnega pohištva. Nekateri najini prijatelji so kar zmajevali z glavo, češ le kdo bo to kupil … V življenju stvari pogosto damo na tehtnico: ali bomo šli na potovanje ali bomo raje uživali na domačem vrtu na kakovostno narejenem in udobnem ležalniku, ki je še lep na pogled. So kupci, ki imajo kaj takega radi za svojo dušo, ne za prestiž, slednjih je morda le okrog petnajst odstotkov.«

Lučka Jenko je v določenem trenutku tudi ugotovila, da so ogledala tržna niša, ker prave izbire v Sloveniji ni, kot je dodala: »V raziskavo sem šla, odkrila vrhunsko belgijsko-francosko podjetje, ki izdeluje unikatna ogledala. Spoznala pa sem, da se Slovenci v ogledalo še vedno ne pogledamo radi. V francoskih domovih jih najdete vsepovsod, pri nas se s tem še nismo prebili naprej. Nekaj škode je naredil tudi feng šui oziroma ljudje, ki to doktrino razlagajo preveč instantno. Sama se bojim instantnih rešitev v življenju nasploh, ker so prepogosto sinonim za pomanjkanje pravih informacij,« je razložila sogovornica.

Ne se tako bati!

Po dvajsetih letih dela na svoje Antonu in Lučki Jenko za to veliko potezo ni žal. »Za nobeno odločitev mi ni žal, kajti tudi če so se nekatere izkazale kot slabe, so bile pa zidaki, ki so me zgradili v to, kar danes sem.« Velika prednost družinskega podjetja je za zakonca Jenko to, da sta znala lepo povezati zasebno in poslovno delovanje in da sta vedno imela dovolj časa za hčerko Zalo Pijo, dvakratno državno prvakinjo v golfu in diplomantko letalske meteorologije v Ameriki; univerza ji je v celoti plačala šolnino. »S soprogom sva se v preteklosti spogledovala z življenjem v tujini. No, namesto naju je zdaj v tujini najina hči, ki je morala za to, da je uspela čez lužo, pokazati veliko poguma, volje in vztrajnosti,« je še dejala Lučka Jenko in dodala pomembno sporočilo: »Ne se tako bati! Poraz je lahko tudi izziv za nove priložnosti. To Američani dobro vedo, pri nas pa se imamo ob porazu kar za izgubljene in ne zaupamo več svojim sposobnostim. Rada bi dala pomembno sporočilo mladim, tako sva vzgajala tudi najino hčer: vse se da, vse je mogoče.« Zakonca Jenko zase pravita, da nikoli nista čutila pohlepa, da pa drži škotski nasvet, ki gre nekako takole: »Da se bo le še dolgo kadilo iz vašega dimnika.« Da boš torej imel za drva, da boš živel v blaginji.