Kisel spomladanski nasmeh

Če bomo spomladi tu in tam prežvečili list ali steblo kislice, si jo privoščili v solati ali spili žlico njenega svežega soka, si bomo očistili, okrepili, osvežili, pomirili in pomladili organizem. To bo opazno tudi navzven. Naša koža se bo polepšala, zavrli bomo razne vnetne procese na njej in se znebili aken, mozoljev in nečiste kože.

Ne najboljše volje se podam na spomladanski sprehod. Ko izgubljena tavam po z divjimi rastlinami bogato obdarjenem spomladanskem travniku, uzrem kislico. Že dolgo si je nisem privoščila. Utrgam njeno stebelce, zagrizem vanj in na usta se mi prikrade kisel nasmeh. Kako paše! V trenutku se predramijo moje misli, telo oživi. Občutek svežine je nepopisen. Zadovoljna sem, ko se mi čez misli zapodijo še vrstice o silni vitaminski in mineralni založenosti naše današnje »kisle« zdravnice: izjemne količine vitamina C, zavidanja vredne vrednosti vitaminov skupine A in B ter vitaminov D, E, K, P in U, izdatna zaloga mineralov, kot so kalcij, klor, železo, magnezij, jod ... Zaradi obilice organsko topnega železa se njeni mladi listi toplo priporočajo pri slabokrvnosti.

Srednjeveška panaceja

Obstaja veliko vrst kislic, ki so podobne tako na videz kot po zdravilnih učinkih. Pri nas je najbolj pogosta navadna kislica (Rumex acetosa). Že antični človek je kislico dobro poznal in jo pri kuhi s pridom uporab­ljal. V srednjem veku ji je renome zelo zrasel, saj so jo mnogi zdravniki opevali kot pravo panacejo, ki naj bi bila kos vsem boleznim. Z njo so uspešno zbijali vročino, zdravili infekcije, obolenja jeter in žolčnih poti, zastrupitve, črevesne težave, zlato žilo, oslabelost, skorbut, kožne bolezni ... Raba kislice v zdravilne namene se je skozi stoletja precej zmanjšala. Še najbolj njeno zdravilno delovanje, zahvaljujoč Kneippu, poznajo in cenijo Nemci.

Osvežilno kisla nota v kuhinji

Če radi žvečite mlada osvežujoča in prijetno kiselkasta stebelca kislice, se gotovo ne boste pritoževali niti nad njenimi mladimi listi, ki se obnesejo kot odlična začimba in kot nadomestek špinače ali rukole. Listi so privlačen dodatek solatam, smetanastim jedem, omletam in ribam. Kislica fantastično popestri sicer nekoliko dolgočasno krompirjevo juho. Če prisegate na divje spomladanske juhe, vas bo gotovo navdušila juha iz kislice, koprive, melise, kurjih črevc, čemaža in še kakšnega dodatka. Odličen je denimo tudi motovilec s kislico, fižolom, slanino, česnom, balzamičnim kisom in oljčnim oljem.

Kisli čaj

Čeravno ni najbolj običajno, pa si iz kislice lahko pripravimo tudi čaj. Zelišče naberimo v času, ko cveti. Najbolje, da uporabimo sveže liste, saj se za sušenje ne obnesejo najbolj. Čaj pri­pravimo kot poparek: 2 žlički posušenega zelišča poparimo z 1 skodelico vrele vode, pustimo stati 10 minut in precedimo. Pijemo po 2 skodelici čaja na dan. Na ta način naj bi spodbudili prebavo, pospešili odvajanje vode, uredili menstruacijo, pomirili morebitne bolečine v trebuhu, si očistili kri, odpravili kožne nečistoče, pre­gnali gripozna obolenja in vnetne procese dihalnih organov, kot so bronhitis, rinitis in sinusitis. Čaj lahko uporabimo tudi zunanje za umivanje in čiščenje kože pri srbečih kožnih obolenjih in raznih vnetjih. Ljudsko zdravilstvo včasih v zdravilne namene uporab­lja tudi semena in korenine kislice, ki delujejo odvajalno, lajšajo drisko, želodčne bolečine, kolike in grižo. V ta namen zmešamo koščke korenine in 2 ščepca semen ter ju pripravimo kot prevretek, ki naj vre 10 minut. Spijemo lahko 1 skodelico čaja na dan.

Zmernost naj bo naše vodilo

Kislica vsebuje velike količine oksalne kisline in kalijevega oksalata, zato z njeno uporabo ne smemo pretiravati. Mnogi fitoterapevti uživanje kislice odsvetujejo pljučnim in želodčnim bolnikom ter tistim, ki bolehajo za revmo, putiko, ledvičnimi kamni in drugimi ledvičnimi boleznimi.