Cilj je ohraniti študentsko delo

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / četrtek, 6. marec 2014 / 09:40

Tako je na okrogli mizi Študentske organizacije Slovenije o predlogu zakona o občasnem in začasnem delu dijakov in študentov v Kranju večkrat zatrdil predstavnik ministrstva za delo Peter Pogačar.

Kranj – Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je že ali še bo v teh dneh po Sloveniji pripravila serijo okroglih miz z naslovom Delam, da lahko študiram: pomen študentskega dela za socialni položaj študentov in lažje vključevanje na trg dela. Javno razpravo v zvezi z zakonom o občasnem in začasnem delu dijakov in študentov so minuli teden pripravili tudi v Kranju, a ji je v mestni knjižnici prisluhnila le peščica študentov.

Na okrogli mizi so uvodoma pojasnili, da ima občasno in začasno delo dijakov in študentov v Sloveniji dvojno vlogo. Za mlade, ki so vključeni v formalno izobraževanje, predstavlja most med teorijo, ki jo pridobijo v okviru študija, in prakso, ki jo zahteva trg dela. Obenem v sedanjem času gospodarske krize mnogim študentom sploh omogoča študij, saj ob visokih življenjskih stroških štipendija ne zadostuje za osredotočen študij, so opozorili. To je izpostavil tudi predsednik ŠOS Žiga Schmidt. Študentsko delo po njegovem študentom omogoča pridobivanje delov­nih izkušenj in kompetenc ter lahko predstavlja most do redne zaposlitve. »Osnovni namen študentskega dela je še vedno dober,« je poudaril. Glavni vir vseh problemov v zvezi s študentskim delom vidi v tem, da mladi po končanem izobraževanju ne dobijo zaposlitve, zato podaljšujejo študij. »Visokošolska zakonodaja omogoča izkoriščanje študentskega statusa, da študenti zaslužijo za preživetje,« je opozoril in dodal, da mesečni stroški študenta znašajo okrog petsto evrov, kar presega višino povprečne štipendije, ki znaša 190 evrov. »To 'luknjo' potem študenti zapolnijo s študentskim delom.« Zaveda pa se, da si mnogi na ta način rešujejo tudi svoj socialni položaj po končanem študiju, tudi tistih 15 tisoč študentov, kolikor naj bi jih bilo po ocenah zgolj fiktivno vpisanih.

Prav zaradi tovrstnih zlorab ima študentsko delo v Sloveniji negativen pri­zvok, je opozoril generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela pri ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar. »Moja ocena pa je, da je študentsko delo nekaj pozitivnega. Omogoča izboljšanje socialnega položaja študentov in mogoče tudi kakšen priboljšek, obenem pa pomeni pridobivanje delovnih izkušenj in stik z delodajalcem.« Prav zato je njihov cilj z zakonom o občasnem in začasnem delu dijakov in študentov ohraniti to delo, a z nekaterimi izboljšavami. Med drugim uvajajo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki prinaša tudi pravice iz tega naslova. Študentsko delo bo po njegovih besedah kljub temu še vedno cenejše kot ostale oblike dela, vendar pa bodo pravico do opravljanja študentskega dela omejili zgolj na status dijaka oziroma študenta. K zmanjšanju zlorab, pravi, bodo pripomogli z enotno evidenco vpisov.

Obenem želijo poskrbeti za večjo pravno varnost študentov, ki delajo prek študentskih napotnic. »Uvajamo obveznost plačila, ki bo po novem odgovornost posrednika študentskega dela. Posrednik bo izdal napotnico, izvedel plačilo in odvedel vse socialne prispevke,« je razložil Pogačar. Na vprašanje iz občinstva o zaščiti pred neplačniki je Pogačar odgovoril, da bodo morali posredniki fakturo na podlagi obračunane in potrjene napotnice s strani delodajalca izdati v osmih dneh, študent pa bo moral plačilo dobiti v 15 dneh. »Sankcije za delodajalce, ki napotnice ne bodo obračunali v roku, so zelo visoke, od sedem do trideset tisoč evrov,« je pojasnil in dodal, da delodajalec v primeru izrečene globe potem še dve leti ne bo smel zaposliti študenta.