Po žledolomu še poplave

Medtem ko se na Notranjskem sedaj spopadajo še s poplavami, so se v državnem zboru prvič predstavili kandidati za nove ministre. Država bo morala Marjanu Kramarju vrniti pol milijona evrov.

Polje spremenjeno v jezero

Po uničujočem žledolomu se zadnjih deset dni na Notranjskem spopadajo še s poplavami. Zaradi padavin je namreč prišlo do dviga in povečanja obsega ojezerjenih površin predvsem na Planinskem polju, pa tudi Cerkniškem jezeru in v Loški dolini, voda pa zaradi novih padavin še narašča. Najbolj ogroženim družinam so tako morali v občini Postojna že zagotoviti možnost nastanitve. Na območju Planine je namreč voda že ogrozila več deset hiš, koliko jih bo še ogroženih, pa bo odvisno od dviga vodne gladine Unice. V občini Logatec je narasla voda onemogočila dostop po cesti do vasi Jakovice, v sosednji vasi Laze so prebivalci brez pitne vode. Prve objekte je začelo ogrožati tudi Cerkniško jezero. Pojavljati so se tudi že začeli očitki, da je pomoč pristojnih služb in vojske prišla (pre)pozno. Zaradi razmočenega terena se je sprožilo tudi nekaj zemeljskih plazov.

Ministrski kandidati so se predstavili

V državnem zboru (DZ) so ta teden potekale predstavitve kandidatov za nove ministre. Odboru DZ za gospodarstvo se je predstavil kandidat za gospodarskega ministra Metod Dragonja in poudaril, da je po vsaj delni sanaciji bank konec lanskega leta zdaj ključna naloga ekonomske politike ustvarjanje pogojev za razdolževanje in prestrukturiranje gospodarstva, zato da se podjetjem omogoči lažji dostop do bančnih posojil. Nekaj je po njegovem k temu cilju doprinesla že prenovljena insolvenčna zakonodaja, dodatno pa je Dragonja predstavil namero o oblikovanju sklada podrejenega kapitala, ki bi s ciljem izboljšati kapitalsko strukturo v podjetja vstopil za pet do sedem let. Sklad naj bi razpolagal z okoli petsto milijoni evrov iz zasebnih in državnih virov. Kandidatka za ministrico za zdravje Alenka Trop Skaza je pred odborom DZ za zdravstvo dejala, da je njen kratkoročni cilj zagotoviti finančno stabilnost zdravstvenega sistema. Po njenem je treba ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in uvesti enotno prispevno stopnjo. Med drugim predlaga tudi uvedbo simbolične participacije na recept, saj se v Sloveniji letno zavrže za dvesto milijonov evrov zdravil. Smiselna se ji zdi tudi uvedba trošarin na sladke pijače in mastno prehrano, kar pa je že vznejevoljilo gospodarstvenike. Glede preganjanja korupcije v zdravstvu pa bi po njenem bilo treba predvsem poostriti nadzor. Pred člani komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu pa je nastopil kandidat za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, ki se je v tej vlogi znašel zaradi koalicijske matematike.

Prvi kandidati že potrjeni

Po razpisu evropskih volitev (25. maja) smo že priče prvim dogovorom o nosilcih kandidatnih list. Kaže, da so pri tem še posebej aktivni sedanji evropski poslanci. Svet NSi, ki se z SLS dogovarja o skupnem nastopu na volitvah, je tako za nosilca liste za volitve v Evropski parlament že podprl Lojzeta Peterleta. Izvršni odbor LDS je prav tako podprl kandidaturo Jelka Kacina (Alde/LDS), Ivo Vajgl pa je s predsednico Zveze društev upokojencev Slovenije Matejo Kožuh Novak in predsednikom DeSUS Karlom Erjavcem podpisal memorandum o programskem sodelovanju na letošnjih evropskih volitvah. Na njegovi listi bodo tako tudi njihovi kandidati, imena pa še niso znana. Demokratična stranka dela, Iniciativa za demokratični socializem in Stranka za trajnostni razvoj Slovenije – TRS so tudi že napovedale, da bodo na evropskih volitvah nastopile skupaj pod imenom Združena levica.

Izračunali stroške referenduma

Skupaj z evropskimi volitvami bo morda potekal tudi referendum o arhivih, ki ga predlaga SDS. V tem primeru bi njegova izvedba stala 1,3 milijona evrov, če pa bi referendum izvedli samostojno, bi njegovi stroški narasli na 3,5 milijona evrov, so izračunali v Državni volilni komisiji (DVK). V največji opozicijski stranki so sicer ta teden predsednici vlade in ministrom zagrozili z ustavno obtožbo. Do nje bo prišlo, če vlada do torka državnemu zboru ne predloži zakona o izvedbi fiskalnega pravila, kar bi že morala storiti, tako da smo trenutno v neustavnem položaju, je opozoril vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.

Obdavčitev je bila nezakonita

Ta teden smo tudi izvedeli, da je upravno sodišče razveljavilo davčno odločbo, s katero so nekdanjemu predsedniku uprave NLB Marjanu Kramarju odmerili dodatnega pol milijona evrov davka za (sporno) milijonsko nagrado. Država mu bo morala znesek vrniti skupaj z nastalimi obrestmi. Kramarjeva nagrada je bila dodatno obdavčena na podlagi zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize, ki je bil sprejet v času Pahorjeve vlade, ko je bil milijon evrov nagrade Kramarju že potrjen. Ustavno sodišče je januarja 12. člen zakona razveljavilo, ker ne bi smel veljati za nazaj. Kramarju so sicer tedaj njegov milijon evrov po plačilu 41-odstotne dohodnine obdavčili še z dodatnim 49-odstotnim davkom. Na podobne davčne odločbe se je pritožilo še 25 drugih pritožnikov. Če bodo vsi uspešni, bo vlada morala vrniti okoli 1,3 milijona evrov.