
Zamejski spomin na Prešerna
Na januarski svečanosti v Mohorjevi hiši v Celovcu, na kateri so ziljskemu župniku Stanku Trapu podelili Tischlerjevo nagrado, so podelili priznanja tudi najboljšim na tradicionalnem govorniškem natečaju, ki se ga udeležujejo dijaki Slovenske gimnazije in Dvojezične trgovske akademije v Celovcu in Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru. Udeleženci natečaja pilijo svoje javno nastopanje v slovenščini, kar je pomembno za njeno pojavljanje v javnosti. Letos so bili nagrajeni Ana Lena Domej s Slovenske gimnazije in Katarina Urank ter Aljaž Pestotnik z Višje šole za gospodarske poklice.
Prešernu se vsako leto v dneh okrog spomina na dan njegove smrti spoštljivo poklonijo tudi Slovenci v sosednjih državah, ki medse tudi Slovence iz Slovenije. Letos to zaradi slabega vremena ni bilo mogoče. Tako so morali v petek, 31. januarja, odpovedati osrednjo proslavo na Trbižu/Tarvisio v Kanalski dolini v Italiji, na katero je vabilo Slovensko kulturno središče Planika v sodelovanju z občinama Trbiž in Kranjska Gora in so jo naslovili Prešernova proslava na Tromeji – Od narečja do knjižnega jezika.
Osrednja koroška proslava v čast kulturnemu prazniku pa je bila v Domu glasbe v Celovcu: Njena posebnost je bila, da so organizacijo in izvedbo prepustili mladim, ki so k sodelovanju povabili kulturne skupine s Koroške in Slovenije. Tudi slavnostna govornica je bila predstavnica mladih. To nalogo je sprejela Tanja Malle, sodelavka znanstvenega uredništva avstrijske radiotelevizije ORF, ki je v govoru skušala odgovarjati na vprašanje, zakaj mladi zapuščajo Koroško in zakaj se ne vračajo, zaradi česar slovenščina in narodna skupnost izgubljata govorce. Koroška stvarnost, gledana s slovenskimi očmi, ni rožnata. Še se pojavljajo primeri odklonilnih mnenj in celo napadov v primerih javne uporabe slovenščine. V koroških medijih so Slovenci še vedno predstavljani kot problem in ne kot pozitivno dejstvo, kot normalnost, kot jezikovna in kulturna obogatitev. To daje videz, da Slovencev na Koroškem enostavno ni. Ošvrknila je tudi vzvišenost nekaterih manjšinskih politikov, ki svoje pogovore skrivajo za zaprtimi vrati, na vprašanja mladih sploh ne odgovarjajo in s tem izgubljajo zaupanje mladih in njihovo pripravljenost za delovanje v slovenskih organizacijah in društvih. O proslavah v počastitev kulturnega praznika poročajo tudi iz Železne Kaple in iz Sel. Kapelska proslava je imela naslov Ljubim ta svoj čas ... Slovenski generalni konzulat v Celovcu bo v okviru projekta Okno umetnosti k sosedu še do 7. aprila gostil razstavo slikarjev Rudija Skočirja in Andreja Pavliča.