Sloveniji spet dve

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 17. februar 2014 / 21:29

Ta naša Slovenija je pa res razdvojena. Na Prešernov dan 2013 se je to pokazalo v politiki, v množičnih zborovanjih na ljubljanskih ulicah in trgih. Najprej je na Kongresnem trgu že dopoldne zborovala desna, tradicionalna, konservativna Slovenija, katere voditelj je bil takrat še prepričljivo Janez Janša. Ko se je ta zbor razšel, se je v še večjem številu zbrala in manifestirala t. i. vstajniška Slovenija, bolj leva, domnevno tudi bolj moderna in liberalna. Podrobnosti zdaj niso več tako pomembne, važno je to, da sta bili Sloveniji dve. In dve sta bili tudi okoli Prešernovega dneva 2014, le da to pot nista bili razdvojeni po politični liniji; razločili sta se po tem, da je ena imela elektriko, druga pa ne. Ena je bila razsvetljena, druga v temi. Po naravi dogajanja, ki ga je povzročil hud žled, je naneslo, da je bila razsvetljena predvsem mestna ali urbana, mračnjaška pa podeželska ali ruralna Slovenija. V temi so se za daljši čas znašla tudi nekatera podeželska mesta (Postojna, Logatec, Cerknica ...).

Ko to pišem (v sredo, 12. februarja), sem že dvanajsti dan brez elektrike. Za najbolj nujne reči, tudi za polnjenje prenosnega računalnika, jo daje manjši hišni generator, drugače pa smo bili na tem, da se povrnemo v čase pred razsvetljenstvom. To se sicer ni zgodilo, človeška iznajdljivost in solidarnost sta naredili svoje. Zdaj bi rad opozoril na neko drugo dejstvo, ki je vse manj vidno. Bolj ko se stanje normalizira, manj medijske in politične pozornosti vzbuja. Zdaj je res vsak dan manj tistih, ki smo še vedno brez elektrike, interneta in drugih dosežkov civilizacije, a še vedno nas je takih kar nekaj in upam, da nas odgovorne ustanove in javnost ne bomo pozabili. Eno od takih območij je na mojem koncu, na skrajnem gorenjskem jugu. To je območje med Žirmi in Idrijo, v današnji krajevni skupnosti Ledine. Stoletja je bilo pod Žirmi, v freisinških časih pod Škofjo Loko, rapalska meja pa ga je prestavila pod Idrijo in pod njo je še danes. (Naj ponovim, kar sem že velikokrat: rapalska meja je bila na meddržavni ravni ukinjena, na lokalni pa je ostala.) V Idriji in Žireh so elektriko imeli ves čas in se verjetno sploh ne zavedajo, da le kilometer stran del občanov še vedno živi v nerazsvetljeni Sloveniji. V elektrifikacijskem smislu sodi to območje pod Elektro Ljubljana, kjer baje že razmišljajo, kako bi rešili problem tu podrtega daljnovoda, rešujejo ga očitno še ne. Skratka: Sloveniji sta v elektrifikacijskem smislu še vedno dve in ti, ki živimo v nerazsvetljeni, pozivamo tiste, ki ste ves čas v luči, da po svoje pripomorete, da bi se vrnila tudi ki nam.

Prizadeto območje sem skušal pred dvema desetletjema poimenovati z besedo Rovtarija (po zgledu Prlekije). Gre za porečje Idrijce in obeh Sor, kjer se govorijo rovtarska narečja in klek­ljajo čipke, nastalo pa je z rovtarsko kolonizacijo. Zelo bogato je tudi umetniško, zlasti likovno. In prav iz te kulturne pokrajine sta dve od tistih zvezd, ki so zablestele ob Prešernovem dnevu 2014. Na predvečer kulturnega praznika je Prešernovo nagrado dobil pisatelj Vladimir Kavčič, večina njegovih del se dogaja prav tu. Naslednji večer je bil na istem kraju, v Cankarjevem domu, koncert ob desetletnici skupine Fantje z Jazbecove grape; njena zvezda je pevka Uršula Ramoveš, pojejo pa pesmi Janeza Ramoveša. V rovtarski poljanščini. V romanih rojaka Vladimirja Kavčiča prevladujejo temni toni, ljudi pesti usoda, ki je dostikrat zelo težka. Klonejo pa ne. Kljubovati in težiti k svetlobi je njihov moto, nekoč in danes.