Pri mladih je bistveno vodenje kariere

Mladi se morajo zavedati, kaj želijo početi, poudarja Dubravka Furar, pomočnica glavnega direktorja kranjske enote Zavoda RS za zaposlovanje.

Mladim danes ob iskanju zaposlitve ponujajo predvsem negotove oblike dela. Kaj jim torej lahko svetujete, ko prvič vstopajo na trg dela?

»Ko mladi prvič vstopajo na trg dela, jim na Zavodu za zaposlovanje svetujemo, da preudarno razmislijo o svoji karieri. Vodenje kariere v današ­nji situaciji, ki vlada na trgu dela, je ena bistvenih nalog mladega človeka. Odločitev o poklicni poti mora biti usklajena z njegovimi zmožnostmi, ki zajamejo tako formalno kot neformalno pridobljene kompetence, njegove interese in veselje do opravljanja določenega dela, obenem pa mora mlad človek upoštevati, kakšne so možnosti na trgu dela. Pomembno pri vodenju kariere je, da se mladi zavedajo, kaj želijo početi. Da si znajo 'kreirati' delovno mesto in določiti tako naloge kot tudi kompetence za opravljanje teh nalog. Prav na ta način bodo znali predstaviti svoje prednosti delodajalcu. Pri tem se seveda od mladega človeka pričakuje fleksibilnost in načrtovanje aktivnosti iskanja zaposlitve. To pomeni, če v danem trenutku cilj ni dosegljiv, da znajo poiskati tudi začasno rešitev. To pa največkrat storijo le redki. Zavedati se morajo, da je danes več kot osemdeset odstotkov prostih delovnih mest, na katerih delodajalci zaposlujejo le za določen čas. Temu je potrebno prilagoditi pričakovanja. Opozarjamo jih tudi na pomen vseživljenjskega učenja. Torej gre danes za nenehno prepletanje procesov dela, učenja in vodenja oziroma načrtovanja kariere.«

Se mladi danes pogosto odločajo za samozaposlitev? Koliko drugih možnosti sploh imajo?

»V zadnjem letu se je na naši območni službi za samozaposlitev odločilo 460 brezposelnih oseb, od tega le 36 mladih do 25 let. Zanimiv je podatek, da se je kar 73 brezposelnih iskalcev prve zaposlitve brez formalnih delovnih izkušenj odločilo za samozaposlitev. Če nekdo želi v samozaposlitev, ima možnost oprostitve plačila prispevkov ob prvem vpisu kot samozaposlena oseba v predviden register po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in sicer jim za prvo leto poslovanja pripada oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini petdeset odstotkov, v drugem letu poslovanja pa trideset odstotkov. Ukrep velja od lanskega julija dalje.«

Imate podatke o tem, koliko mladih se po končanem šolanju ali neuspešnem iskanju prve zaposlitve odloči za delo v tujini?

»Ne, tega podatka nimamo. Vemo pa, da se mladi odločajo za tujino, saj je to tudi ena od možnosti. Lani smo izvedli šest EURES seminarjev na uradu za delo Jesenice, ki so bili polno obiskani, saj so na tem seminarju pridobili pomembne informacije o zaposlovanju v Evropski uniji oziroma Evropskem gospodarskem prostoru in Švici. Naša EURES svetovalka je te informacije predstavila tudi na Razvojni agenciji Gorenjske na Jesenicah oktobra lani, marca pa smo prav za mlade organizirali poseben dogodek, kjer smo jim predstavili zaposlovanje v tujini ter možnosti izobraževanja in usposabljanja preko različnih programov. Tudi na zaposlitvenem sejmu je EURES svetovalka individualno podajala informacije približno petdesetim strankam, med njimi tudi mladim.«

Kaj mladim prinaša program Jamstvo za mlade?

»V vladnem projektu Jamstvo za mlade bo zavod odigral pomembno vlogo pri realizaciji cilja, da se v štirih mesecih po prijavi v evidenco zavoda za zaposlovanje mladi osebi do starosti 29 let ponudi zaposlitev (tudi s pripravništvom), usposabljanje na delovnem mestu, formalno izobraževanje ali krajša oblika institucionalnega ali praktičnega usposabljanja. Vse to pa bo mogoče izpeljati le v sodelovanju z lokalnimi partnerji – delodajalci.«

Na kakšen način lahko mladi brez delovnih izkušenj postanejo bolj konkurenčni na trgu dela?

»S pomočjo programa Usposabljanje na delovnem mestu, ki ga ponuja Zavod, lahko mladi brezposelni, ki so prijavljeni v evidenci neprekinjeno tri mesece, pridobijo praktična znanja, spretnosti in izkušnje na konkretnem delovnem mestu pri delodajalcu. Tako se vključijo v delovno okolje in si povečajo možnosti za zaposlitev. Obstajajo tudi začasne spodbude za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb do 30 let za nedoločen čas po zakonu o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva, pa tudi olajšave za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb do 26 let po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. Tudi program Mentorstvo za mlade, ki je kot javno povabilo objavljeno na spletni strani Sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, mladim ponuja možnost pridobivanja dragocenih izkušenj. Če so mladi aktivni in imajo informacije, kaj lahko ponudijo delodajalcem, potem delodajalec za takšno osebo lahko kandidira na razpis oziroma javno povabilo. Mladim priporočamo, da si neformalne delovne izkušnje pridobivajo že v času šolanja oziroma študija v panogi oziroma poklicu, na področju katerega so si izbrali študij. Ustreznim delodajalcem lahko ponudijo pomoč pri izvedbi del, projektov in analiz ali ponudijo študijo, ki jo lahko izvedejo v okviru diplomske naloge.«