Živina se vrača na planinske pašnike

V večini agrarnih in pašnih skupnostih na Gorenjskem so minuli konec tedna odgnali živino na planinsko pašo. »Oživele« so tudi bohinjske planine, na katerih se bo letos paslo okrog sedemsto glav velike živine.

Bohinjska Bistrica – »V Bohinju je 28 planin, na katerih pasejo živino. Njihovo število se v zadnjih desetih letih ni zmanjšalo, spremenila pa se je vrsta živali – več je mlade živine in manj molznic, kar je posledica tega, da je v zadnjih treh letih v Bohinju prenehalo pasti živino in večinoma tudi kmetovati okrog trideset kmetij,« ugotavlja bohinjski kmetijski svetovalec Dušan Jović in poudarja, da se je zaradi napada zveri, še zlasti volkov, zmanjšala tudi paša drobnice. Na fužinarskih planinah jo še pasejo, medtem ko jo na planini Vogel od napada volka pred petimi leti ne več. »Živino na paši je težko zaščititi pred napadi zveri, ograjevanje pašnikov ni prava rešitev.«

Na planinah dve petini vse bohinjske živine

V večini bohinjskih agrarnih skupnosti so minuli konec tedna že začeli pašo živine na planinskih pašnikih, pašna sezona bo trajala od 90 do 120 dni, kar je odvisno predvsem od nadmorske višine in lege planine ter od krme. »Lani je bila odlična paša, vseskozi je bilo dovolj krme in moče,« se spominja Jović in upa, da bo takšna tudi letos. Skupno se bo letos na bohinjskih planinah paslo okrog sedemsto glav velike živine (GVŽ), med njimi bo velika večina iz Bohinja.

Dobrega sirarja je težko dobiti

Na planinah Laz, Krstenica, Velo polje, Konjščica, Zajamniki, Bitenjska in Ribenska planina in Zajavorniki molzejo krave in vse mleko predelajo v mlečne izdelke – kislo mleko, skuto, sir, mladi sir ... Sirarni sta tudi na planini Vogel, vendar tam na paši ni krav molznic, ampak je le mlada živina, ter na Dednem polju, kjer je začetek sirarjenja odvisen od tega, kdaj jim bo uspelo pridobiti sirarja. »Pastirja je še možno dobiti, vse težje pa je dobiti sirarja,« pravi Dušan Jović in navaja razloge za to: »Mladih upokojencev, starih malo več kot petdeset let, ki so bili zelo primerni za tovrstno delo, ni več, pa tudi plača sirarja ni posebej privlačna.« Vse sirarne na planinah pa tudi nekatere na kmetijah v nižini so vključene v Bohinjsko sirarsko pot, ki je zlasti med turistično sezono dobro obiskana.

Ves denar vlagajo nazaj v planine

Agrarne skupnosti, ki upravljajo planine, vse subvencije, ki jih dobijo od države za planinsko pašo, pa tudi ostali zaslužek, na primer od prodaje lesa, vlagajo nazaj v planine – v ohranjanje in širjenje pašnih površin, obnavljanje in vzdrževanje objektov, izboljševanje dostopov in oskrbe z vodo in elektriko … Na Velem polju so tako popravili objekt, ki so ga dobili nazaj v denacionalizacijskem postopku, ter na sirarni zamenjali sončno elektrarno, na Dednem polju so obnovili in dozidali objekt, na nižinskem pašniku v Bohinjski Bistrici so postavili molzišče z nadstreškom ter shrambo za mleko in krmila ... Vse planine so dostopne vsaj z manjšim traktorjem, izjemi sta le planini Ovčarija in Velo polje.

Na bohinjskih planinah bodo obnovili enajst kali

Pri oskrbi z vodo imajo še največ težav spodnje bohinjske doline, zato bodo v sklopu projekta VrH Julijcev (vodilni partner je zavod Triglavski narodni park) do konca prihodnjega leta obnovili sedemnajst kali, od tega enajst v občini Bohinj, dve v občini Gorje in štiri v občini Tolmin. »Letos so se težave pri oskrbi z vodo nepričakovano pojavile na planini Zajamniki. Razloga za to ne vemo,« pravi Dušan Jović in dodaja, da so v zadnjih letih uredili zajetje vode in obnovili vodovod na planini Konjščica ter obnovili vodovod na planini Velo polje.