Ko pes prikliče nasmeh

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / torek, 4. februar 2014 / 10:08

Zdravstveno je dokazano, da druženje z živalmi pri ljudeh sprošča endorfine, hormone sreče, in to dejstvo vodi Ambasadorje nasmeha, društvo, ki s terapevtskimi živalmi prihaja v ustanove, k otrokom, ljudem s posebnimi potrebami, starostnikom … Pričarajo jim nasmeh na lica, strokovni delavci, ki delajo z njimi, pa opažajo tudi funkcijske spremembe.

Leto dni že v Dom starejših občanov Preddvor prihaja vodnik Stane Rman s psičko Katano. Psička mešanka, ki so jo zavrgli v enem od romskih naselij in jo je posvojil ljubitelj psov Stane, ima sedaj plemenito nalogo, da prinaša vedrino med starostnike in jim pomaga tudi pri izboljšanju njihovega zdravstvenega stanja. Ob prvi obletnici so se poleg Katane in Staneta družili še z ostalimi člani Ambasadorjev: Nežo Varoga, Tonetom Hočevarjem, Ireno Koren s psičko Išo, ki bo poslej tudi prihajala na terapevtske obiske v preddvorski dom, in Uršo Ivanovič, vodnico psička Skyja.

»Terapija s pomočjo živali je stara nekaj desetletij, v Sloveniji pa smo Ambasadorji nasmeha prvo društvo, ki se ukvarja s tem, pri delu pa nam pomagajo psi, muce, kokoška, zajčka in dva miniaturna ameriška konjička,« pove sekretarka društva Urša Ivanovič. Za delo v terapevtskem paru se morata vodnik in pes primerno usposobiti, preden gresta skupaj v vrtce, k otrokom s posebnimi po­trebami, mladostnikom ali starim ljudem. Kako poteka tovrstna terapija? V njej sodelujejo uporabnik, domski terapevtski tim in vodnik s psom. Dogovorijo se, kakšen cilj želijo doseči in kakšen program bodo izvajali. Tako denimo starostnik, ki se težko giblje, s psičkom, ki ga boža, se sklanja k njemu, mu da priboljšek, vrže žogico, gre z njim na kratek sprehod, nevsiljivo opravi vaje, ki so mu morda pri fizioterapiji težavne in nezanimive. Terapevti opažajo spremembe na bolje, tako pri socializaciji kot tudi pri izboljšanju njihovih funkcij, pri artikulaciji govora ali gibalne sposobnosti, posebno veseli so napredka pri dementnih osebah. Ambasadorji si želijo in tudi prizadevajo, da bi bile aktivnosti in terapija s pomočjo živali tudi zakonsko priznane.

»V domu je že nekaj let zorela zamisel o terapiji s pomočjo živali, le prave osebe nismo imeli, ki bi to gnala naprej. Ko smo zaposlili fizioterapevtko Katjo Logar, pa imamo tudi nosilko te dejavnosti,« je povedala direktorica preddvorskega doma Andreja Valant. Katja Loga je ljubiteljica živali, ukvarja se tudi s hipoterapijo (terapija s pomočjo konj), za terapijo s psi pa se je prav tako morala najprej usposobiti. O terapiji s psički pravi: »Ambasadorji nasmeha imajo pravi logotip, s katerim označujejo svoje delo: pričarajmo nasmeh. In res je to prvo, kar opažam pri naših stanovalcih. Ko se srečajo s psičkom, se jim obraz razvedri, pri sistematičnem delu z njimi pa opažamo tudi druge pozitivne spremembe pri njihovem stanju. Doslej smo delali z dvema skupinama starostnikov: na bivalnem oddelku in z osebami z demenco, v skupinah je po osemnajst ljudi, individualno pa z dvema.«

Med stanovalci preddvorskega doma je večina navdušena nad obiski pasjih prijateljev in celo redki, ki žival spočetka odklanjajo, se ji navsezadnje približajo in uživajo v njeni družbi. Tokrat so obiskovalcem za priboljšek spekli pasje pi­škote. Tudi stanovalka Vida Kuhar je navdušena nad obiskom in se že veseli terapevtskega druženja s psi­čko Išo in njeno vodnico Ireno. »Doma sem vedno imela živali, kuža in muce, te so prihajale ležat na posteljo,« pove gospa Vida. »Sedaj sem že nekaj let v domu in mi veliko pomeni, da k nam pridejo kužki. Ko jih pobožam, se spomnim, kako je bilo doma. Res so velike živali, ampak se jih niti malo ne bojim. Zelo lepo imajo naučene. Kaj vse znajo, le še govoriti ne!«