Čezmejni likovni pogledi

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sobota, 25. januar 2014 / 16:04

V Künstlerhaus (Hiši umetnosti) v Celovcu so v četrtek odprli razstavo del treh slikarjev z naslovom Cross the Border. Ob Susanne Riegelnik in Faeku Rasulu svoje najnovejše slike predstavlja Kranjčanka Klementina Golija.

Celovec – V osrednji celovški galeriji za sodobno likovno umetnost, ki jo vodi Künstverein Kärnten (Združenje umetnikov Koroške) že dlje časa pripravljajo razstave z mednarodno udeležbo avtorjev. Tokrat domači slikarki Susanne Riegelnik delata družbo kurdski umetnik, ki živi na Dunaju, Faek Rasul in v zadnjih letih na avstrijskem Koroškem ena najbolj prepoznavnih slovenskih slikark Klementina Golija iz Kranja. »Izbor avtorjev je predlagala članica našega združenja Susanne Riegelnik,« je povedal slikar in arhitekt Karl Vouk, kot podpredsednik Združenja umetnikov Koroške pa tokrat v vlogi koordinatorja razstave: »Geslo Cross the Border bo naša rdeča nit skozi celo leto, saj bomo v marcu predstavili slovensko skupino Kirbiš/Bratuša/Červek, od junija do avgusta pa bomo gostili Lužiške Srbe, ne le njihovo slikarstvo, skupaj s partnerji (Musil-Institut, ArchitekturHausKärnten idr.) bomo predstavili tudi njihovo literaturo, fotografijo in igro.«

Na aktualni razstavi so na ogled tri precej različne likovne govorice. Vsi avtorji se predstavljajo v prvem, v nadaljevanju pa še vsak v svojem prostoru. Skupaj je na ogled petnajst do dvajset del vsakega od njih. Susanne Riegelnik, po rodu Ma­džarka, poročena s koroškim Slovencem, je veliko potovala in razstavljala po svetu, zdaj pa živi in ustvarja na avstrijskem Koroškem. Tokrat predstavlja platna večjih formatov, njeni motivi pa so posnetki svetovnih metropol iz zraka, nekakšni zemljevidi mest, kot so Rim, New York, Dunaj, Budimpešta … Nanje spretno nanaša barve, zarisuje stavbe, ulice, parke, mostove, reke. Na ogled je še struktura, izrezana iz kovine, z enakim motivom. Faik Rasul se prav tako predstavlja s platni večjih formatov, na katerih ob večplastnih barvnih nanosih v središče gledalčeve pozornosti stopajo drobni likovni zapisi, ki delujejo kot znaki oziroma simboli, značilni za kulturo, iz katere Rasul izhaja. Gre za abstraktno motiviko, ki jo določa njegova narodna podstat.

Klementina Golija se predstavlja z najnovejšimi deli iz cikla Vmesni prostor, ki so nastala v preteklem letu in letos in doslej še niso bila razstavljena. Večino del je pripravila posebej za to razstavo, saj gre predvsem za pokončna platna velikih formatov, ki jih kombinira z nekaj deli srednjega formata. »Slike so nekoliko drugačne od tistih izpred nekaj let. Gre za horizontalno geometrijsko delitev slikovnega polja. Spodnji del je bazičen zemeljski prostor in je barvno največkrat v rdečih in rjavih tonih. Srednji ali osrednji prostor razumem kot prostor prehajanja, tako fizičnega kot psihološkega, čustvenega,« pove umetnica, ki v središče slike postavlja tudi osrednji motiv, ki je pogosto motiv okna, običajno kot okroglega kukala, ki pomeni pomeni pogled od znotraj nav­zven in obratno. Tu so dodani tudi različni simboli. »Zgornji del simbolizira duhovni prostor, v katerem se pogosto zarisuje geometrična risba, ki deluje kot nekakšen slikovni ekran. Ta risba je v nasprotju z ekspresivno risbo in emocionalnim nabojem v osrednjem delu, eksaktna in racionalna,« je še povedala Klementina Golija in dodala, da je njen Vmesni prostor mišljen tudi v širšem družbenem kontekstu, saj je odziv ustvarjalca na situacijo, v kateri živimo. Slikarka je tako tudi zapisovalka oziroma kronistka časa in prostora, prehajanja in iskanja novih vrednot in vrednostnih sistemov.

Da vsak ve, da ni dobro, če buljiš le v svoj popek, je, kot rečejo na Koroškem, duhovito dejal Karl Vouk: »Zato se naše združenje v Celovcu že kar nekaj časa trudi z mednarodnim programom. Umetnik mora s svojimi deli potovati naokrog, sicer stene ateljeja hitro postanejo pretesne. Tako bom v maju tudi sam svoja dela razstavil v Miheličevi galeriji na Ptuju.«