Spet o volilnem sistemu

Politični vrh je pri predsedniku republike Borutu Pahorju spet spregovoril o možnih spremembah volilnega sistema. Slovenski učenci imajo težave z bralno pismenostjo.

Predsednik gostil strankarske prvake

Predsednik republike Borut Pahor, ki je po ne­preklicnem odstopu senata Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ta teden že začel postopke za čim prejšnje imenovanje novega senata KPK, je v ponedeljek za isto mizo zbral predsednike vseh parlamentarnih strank, kar se zadnje čase zgodi zelo poredko. Glavna tema pogovora je bila sprememba volilnega sistema, za kar je v parlamentu potrebna dvotretjinska večina. Kot je po sestanku povedal prvak SDS Janez Janša, se je na sestanku izkazala več kot dvotretjinska volja po nadaljevanju projekta usklajevanja sprememb volilnega sistema. Med predlogi je tudi uveljavitev obveznega preferenčnega glasu in dvig volilnega praga na pet odstotkov. Politični vrh je spregovoril tudi o možnih rešitvah za izhod države iz krize ter ukrepih za boj proti korupciji. Premierka Alenka Bratušek je tako obljubila, da bo sklicala koordinacijo prvakov parlamentarnih strank takoj, ko bodo znani rezultati stresnih testov v bankah. Ti naj bi bili znani najkasneje prihodnji petek. Ni pa uspel njen predlog, da bi se vse politične stranke zavezale k temu, da se vzdržijo vsakega javnega in političnega obračunavanja z nosilci institucij pravne države, ki se ukvarjajo z odkrivanjem in pregonom kaznivih dejanj.

Omerzel se ne vda

Medtem ko koalicijske stranke iščejo nova ministra za gospodarstvo in zdravje, se minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant pripravlja na interpelacijo, minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel pa brani pred očitki zaradi poslov njegovega podjetja Lastinski z Darsom. V opozicijskem SDS so napovedali, da bodo interpelacijo vložili tudi zoper njega, če ne bo prej ukrepala premierka. Kakorkoli že, Omerzel, okrepljen s podporo poslancev iz njegove DL in tudi izvršnega odbora stranke, razlaga, da je ena milijarda razlogov za napade nanj, a se ne bo vdal. »Zelo resno ozadje obstaja za tem, zakaj me nekateri ne želijo videti na položaju ministra. Tu ni ne levih ne desnih, tu ne gre za nikakršno politično opredelitev. Govorimo o denarju. Gre za borbo za denar,« je dejal za medije. Kot konkreten primer pritiskov nanj je Omerzel navedel predsednika uprave Darsa Matjaža Kneza, ki naj bi bil odgovoren za več nepravilnosti in si na moč želi njegovo razrešitev.

Zdrsnili po lestvici

Slovenija je po podatkih Transparency International na lestvici indeksa zaznave korupcije v javnem sektorju v primerjavi z lanskim letom zdrsnila za šest mest, s 37. na 43. mesto med 177 državami, so sporočili iz Društva Integriteta in poudarili, da zaznavanje korupcije v javnem sektorju kaže na to, kako deluje sistem in kako se vlada odziva na pojave korupcije. Slovenija je za nameček med državami, ki so doživele največji padec na lestvici, kar je po mnenju Društva Integriteta, ki deluje pod okriljem Transparency International, jasen znak vladi in politiki, da se s sprenevedanjem in prelaganjem odgovornosti problemi ne bodo rešili.

Slabi v bralni pismenosti

Mednarodna raziskava PISA 2012 je pokazala, da so slovenski petnajstletniki v matematični in naravoslovni pismenosti boljši od povprečja vrstnikov iz držav OECD, medtem ko so v bralni pismenosti slabši od povprečja. Po mnenju ministra za izobraževanje Jerneja Pikala so rezultati dobri, saj kažejo, da smo med dvajset najboljšimi državami na svetu, a bo treba še delati. Zaskrbljujoča je slaba bralna pismenost, pri kateri le 79 odstotkov slovenskih učencev dosega temeljno raven bralne pismenosti, medtem ko je povprečje v OECD 82 odstotkov. V šolskem sindikatu Sviz in v združenju ravnateljev osnovnega šolstva so prepričani, da se bo tudi na tem področju stanje z leti izboljšalo, treba pa mu je nameniti več pozornosti.

Petnajst let Aninega sklada

Medtem ko se politična elita obnaša po svoje, pa se mali človek trudi pomagati sočloveku. Tako so te dni obeležili petnajstletnico delovanja Aninega sklada, dobrodelne in neprofitne ustanove, ki jo je leta 1998 ustanovila skupnost redovnikov in redovnic, da bi pomagali družinam z več otroki. Danes združuje okoli 360 družin. Predsednica uprave Ustanove Anin sklad Marija Šterbenc je ob tem opozorila, da se je stanje družin v teh letih zelo spremenilo, saj so zadnja leta prišle v veliko finančno stisko. Anin sklad večinoma podpirajo fizične osebe in redovne skupnosti.

Deset najvplivnejših pravnikov

Na slovenskem pravnem portalu Ius-info so že trinajstič izbrali deset naj­vplivnejših pravnikov. To so Goran Klemenčič, Miro Cerar, Janja Hojnik, Vlasta Nussdorfer in Marko Pavliha, ki so se med prvih deset uvrstili že lani, ter Ernest Petrič, Nataša Pirc Musar, Klemen Jaklič, Jože Kozina in Andraž Teršek. Po mnenju glasovalcev so najbolj značilne odlike teh pravnikov moralne vrednote, strokovnost, poštenost, pravičnost in socialni čut.