Vodnik po Aleji znamenitih Ločanov

V Pismih Gorenjskega glasa z dne 5. novembra 2013 je Matjaž Hafner v članku z istim naslovom zapisal nekaj trditev, ki zaradi neresnic zahtevajo pojasnila.

Ne domišljam si, da je vodnik po Aleji popoln. Popolnih stvari pač ni, vredno pa se je truditi zanje. Nekaj stvari pa bi bilo v vodniku lahko res boljših; na primer, predstavitev prof. Planine, manjkajoči portret dr. Ivana Tavčarja, ki ga že imamo, pa še nismo postavili znamenja, ker še ne vemo, kje bo stala bodoča škof­jeloška knjižnica, pred katero naj bi bil. Vendar stvari, ki mi jih gospod Hafner očita, preprosto ne držijo.

Gremo po vrsti. Pisec pravi, da sem »malce neokusno, na navijaški način in večji del svojega prispevka namenil škofu Karlinu«. Vemo, kako je z okusi, navijaštvo za kandidate v Alejo pa sem svoj čas sam javno pograjal, tako da je tako podtikanje meni v resnici neprimerno. Bralcem pa sem bil vendar dolžan razložiti, zakaj škofa Karlina ni v Aleji. Če že govorimo o Loki, kakšen stavek več o škofih, ki so dali ime mestu, verjetno ne škodi.

Tudi očitek, da sem namenil zdravniku Viktorju Kocijančiču in dr. Jožetu Rantu le nekaj vrstic, ni na mestu, saj v vodniku pišem le o Aleji znamenitih Ločanov. Torej o minuli zgodbi. Aleja, po novem poimenovana Aleja zaslužnih Ločanov, pa bo, upam, sčasoma dobila nov, posodobljen vodnik, v katerem bosta zagotovo primerno predstavljena oba zaslužnika.

Da pa za možne kandidate omenjam škofa Andreja Glavana, je piščeva čista izmišljotina. Piscu svetujem, da še enkrat, tokrat bolj skrbno, prebere vodnik.

Glede kapucina Romualda, avtorja Škofjeloškega pasijona, se s piscem delno strinjam, saj bi vsekakor sodil v Alejo, če bi le poznali njegovo podobo. Bi pa bilo za v prihodnje razmisliti, da bi na Kapucinskem trgu stalo njemu in njegovemu pasijonu primerno znamenje, na primer velika freska na pročelju kapele Sv. Križa (Frančiškove kapele) ali kapele Lavretanske Matere božje v kapucinski cerkvi. Tukaj pa se lahko najdeva na isti strani Aleje.

Nadalje pravi pisec, da ne more prezreti izraza »najmarkantnejši talec« za ustreljenega zdravnika Viktorja Kocijančiča in to neprimerno imenovanje poskuša naprtiti meni. Etiketiranje »o pieteti intelektualca« pa mora namesto meni pripisati tistim, ki so avtorji tega izraza. Ne bo težko, saj so iz piščevih logov.

Na koncu si gospod Hafner privošči čisto navado laž, rekoč, da sem sam v Škofjo Loko pripeljal nadškofa dr. Franceta Rodeta. Če bo to svojo trditev dokazal, se mu vnaprej opravičujem. Še to: prav pri Debeljaku pa tudi pri Ziherlu sem bil izjemoma malo angažiran, veliko večino so opravili predlagatelji in financerji znamenj, umetnik in organizatorji programa. Tako nadškofa tudi nisem mogel naprositi, da bi blagoslovil vsaj še kipa preostalih dveh Podnuncev, geografa Franceta Planine in zgodovinarja Pavla Blaznika, kar pisec na koncu – in še marsikaj nepotrebnega že preje – napleta.

Skratka, piscu bi še enkrat priporočil, da znova, bolje in po možnosti dobronamerno prebere vodnik in tudi svoje pisanje. Se mu pa vseeno zahvaljujem za poskus kritičnega pisanja, saj le s kritično izmenjavo stališč lahko kaj prispevamo k boljši Aleji. To si Aleja, njeni obiskovalci in bralci Gorenjskega glasa tudi zaslužijo.

Alojzij Pavel Florjančič