Hitite počasi, delajte temeljito
»Nobena škoda v gozdu ni vredna ne zdravja ne življenja – in tudi ne razprtij,« pravi Franci Pogačnik, vodja proizvodnje v Gozdnem gospodarstvu Bled, ki lastnikom gozdov ob sanaciji vetroloma svetuje: »Hitite počasi, bodite vztrajni in delajte temeljito.«
Bled – Gozdno gospodarstvo Bled je v zadnjih sedmih letih sodelovalo pri poseku in spravilu drevja, poškodovanega v sedmih vetrolomih in snegolomih. Po spravilu drevja na Jelovici, kjer je veter junija 2006 samo na blejskem delu podrl 87 tisoč »kubikov« drevja, so ugotavljali, da sanacije brez strojne sečnje ne bi končali že do zime in da bi sicer veliko lesa propadlo. Januarja 2007, ko je pod težo snega na blejskem območju padlo 60.200 »kubikov« drevja, je sledila nova izkušnja. »Poškodbe so bile razpršene po velikem območju, sanacija se je zaradi velike količine snega začela pozno, sodelovalo je 54 izvajalcev in še šest strojnih ekip. Pojavilo se je vprašanje, kaj narediti z drevjem, pri katerem je krošnja polomljena le do ene tretjine,« pravi Franci Pogačnik in se spomni še sanacije dveh vetrolomov v sosednji Avstriji – spomladi 2007 in spomladi 2008. »Ko smo lastnika pred začetkom del vprašali, kdo bo označil drevje za posek, je rekel, češ saj je dobro označeno – je izruvano, je poškodovano ... Strojnik na »harvesterju« se je moral sam odločiti, katero drevje bo posekal. Delo je potekalo 24 ur na dan, torej tudi ponoči.« In kakšna je bila GG-jeva izkušnja s spravilom drevja na Črnivcu nad Kamnikom, kjer je veter podiral drevje julija 2008? »Za nas je bila to dobra šola. Vsi izvajalci smo hoteli čimprej opraviti svoje delo, a ker med nami ni bilo nobene koordinacije, so nastajale težave pri prevozih in skladiščenju lesa,« pravi Franci Pogačnik in doda še izkušnjo iz snegoloma ob koncu leta 2008 in začetku leta 2009, ko so na Pokljuki prišli navzkriž z naravovarstveniki in so zelo veliko energije porabili za dokazovanje nujnosti strojne sečnje. Pri spravilu polomije po vetrolomu oktobra 2009 na Pokljuki in Mežakli so delali tudi v globokem snegu in ugotavljali, da je bila zaradi snega tudi bistveno boljša prehodnost strojev po težjih terenih.
V GG-ju so izkušnje s sanacijo poškodovanih gozdov pripravljeni deliti tudi z lastniki gozdov, ki jih čaka spravilo »podrtije« po nedavnem, t. i. Martinovem vetrolomu. Franci Pogačnik jih je prejšnji petek v Babnem Vrtu tudi predstavil članom Društva lastnikov gozdov Gorenjske. »Ko veter lastniku podre gozd, se mu »podre« svet, a nobena škoda ni vredna ne zdravja ne življenja – in tudi ne razprtij,« je dejal in izkušnje strnil v nekaj koristnih napotkov. »Delajte po sistemu polža: hitite počasi, bodite vztrajni in delajte temeljito. Prizadeta območja najprej preglejte, po možnosti skupaj z gozdarji in mejaši, šele nato ukrepajte. Z delom začnite v deloviščih z najboljšim lesom, saj v primeru, če vam propade celuloza, ne boste veliko izgubili. Vedno se pojavlja tudi dilema, katero drevje podreti in katero pustiti. Če boste za delo najeli izvajalca, nadzirajte sanacijo. Iz gozda odpeljite ves les, ne samo najlepšega, ampak tudi celulozo. Vlake in izvozne poti bodo zaradi sanacije močno obremenjene in poškodovane, ne obnavljajte jih vsak posebej, ampak vsi skupaj po končanem delu. Zagotovite, da lesa na skladiščih ne boste mešali med seboj, in bodite pozorni tudi na razne »falote«, ki bi odpeljali les brez vaše vednosti. Tudi po sanaciji zaradi nevarnosti pretirane razmnožitve lubadarja nadzirajte gozd,« je dejal Franci Pogačnik in predstavil tudi prednosti strojne sečnje pred klasično: sanacija je hitrejša, še posebej v sestojih z bolj drobnim lesom, manjša je izguba lesne mase, kvaliteta lesa je boljša, ker se les vozi in ne vlači ...