Bojim se teme

November je tako temen mesec. Zjutraj je tema, popoldne je mrak, ponoči pa spet vse črno. Dan kar izgine. S temo pridejo pošasti in proti koncu meseca v domišljiji že rožljajo parkeljni z verigami. Ne vem, kako je bilo z vašim pogumom, ko ste bili majhni, in kateri strahovi so vas preganjali. Sama sem se zelo bala teme in mogoče prav zato bolj razumem otroke, ki se soočajo s tem strahom. Glede na otrokov razvoj je strah pred temo normalen del odraščanja, ki se pojavi okrog petega leta. Od odzivanja staršev, od otrokove naravnanosti, zrelosti, karakterja pa je odvisno, koliko časa bo ta strah ostal. Zato strahu pred temo nikakor ne smemo ignorirati ali se celo iz njega norčevati. Pri tem očetje včasih preveč živahno prepričujejo sinove, naj ne bodo mevže. Mame pa preveč zagnano ščitimo otroke in jim tako sporočamo, da je strah upravičen. Če hočemo otroku pomagati pri premagovanju strahu, sta nam tako zaščita kot ignoranca v napoto. Najprej potrebujemo zavedanje, da je nekatere otroke bolj strah kot druge. V prednosti je ženski spol, saj nas je večkrat strah in se tudi bojimo več stvari kot fantje. Pa ni nas sram biti mevže … Strah pred temo se ne pojavlja samo v otroštvu, z njim se spopadajo mnogi odrasli. Na pojavljanje strahu vpliva otrokovo splošno psihofizično stanje, bolezen, izkušnje iz preteklosti. Vsake primerjave o normalnosti pojavljanja strahu pred temo so neumestne, saj se lahko strah ponovno pojavi, ko pride do večjih sprememb v otrokovem življenju. Vsak strah vzemimo resno, vendar ne panično. Krasna lastnost, ki nam je pri tem v pomoč (in jo na žalost ne premorejo vsi starši), je vživljanje v otroka ali empatija. Šele takrat, ko razumemo otroka in na strah gledamo z njegovimi očmi, mu lahko pomagamo. Pride tema in pride strah. Starejši kot je otrok, več se pogovarjajmo z njim o tem, kdaj in česa ga je najbolj strah. Če je problem luč v kleti, ki daje le medlo svetlobo, jo pač ojačajmo. Svetloba vedno prežene temo in naj vas ne premami varčevalni duh za tisto majhno lučko, ki bo brlela v kotu sobe. Poskušajmo najti čas za pogovor o strahu podnevi, zvečer ga lahko le še ojačamo. Nehote nas lahko v pripovedovanju in v želji po pomoči zanese in tako bodo v otrokovi domišljiji nastale nove podobe strahu. Tudi zgodb o premagovanju strahu ne prebirajmo in ne pripovedujmo v nočnem času. Posvetujte se s knjižničarko, da vam svetuje primerno literaturo. Ni vsaka zgodba zdravilna, pri nekaterih še mene postane strah, tako podcenjujoče so napisane do otrok. Otroci se bojijo omar, kotov, senc in prostora pod posteljo. Poglejmo te prostore, posvetimo jih in si jih oglejmo z otrokove postelje. Kaj vidi majhen otrok? Zanj so stvari velike in z malo premikajočih senc tudi strašljive. Včasih je samo jopica, ki je položena čez stol, zadosti za to, da si otrok domišlja pasjo glavo. Zavese in njihovo premikanje itak uporabljajo tudi v filmih, tako zelo so uporabne za strašenje. Vsakršna navlaka po kotih je tudi energetsko slaba, ne samo za nočne strahove. Pohištvo včasih ponoči oživi. Postelja škripa, po radiatorju se pretaka voda. Spomnite otroka na te zvoke tudi čez dan, da jih ozavesti, od kod prihajajo. Niso iz velikanovega trebuha. Jaz pravim, da hiša govori … Mogoče pa zvečer vseeno pomaga mirna glasba. Obstaja veliko prelepih melodij, da otroci lažje zaspijo. Glas staršev je sicer več vreden, samo ni vedno uglašen z večernim mirom … Bodimo pozorni na zadostno količino spanja, saj je dokazano, da nočnim moram in strahovom botrujeta utrujenost in zaspanost. Tudi televizijski program je potrebno malce kontrolirati v obdobju strahov. Čeprav otrok nekatere podobe vidi samo na hitro, še ne pomeni, da jih ni shranil v spomin. Od tam pa do domišljije ni tako daleč in v temi te podobe dobijo večji pomen. Računalnik naj počiva, če se otrok boji teme. Dražljaji v igricah otroku niso prijazni in zato je zvečer bolje početi nekaj bolj človeškega. Recimo – se objemati, tiho pripovedovati ali samo biti skupaj. Ob majhni lučki, ki daje veliko varnosti …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 30. september 2022 / 14:52

V četrtek potrdili 2297 okužb s koronavirusom

Ljubljana – V četrtek so v Sloveniji ob 820 PCR-testih in 6971 hitrih antigenskih testih potrdili 2297 okužb z novim koronavirusom. Po podatkih ministrstva za zdravje je bilo v četrtek zaradi covid...

Objavljeno na isti dan


Bohinj / sreda, 13. december 2023 / 23:25

Arhitekturna nagrada za vrtec

Novi vrtec, ki so ga v Bohinju odprli sredi letošnjega leta, je navdušil tudi stroko, saj je projekt skupine arhitektov na nedavnih Piranskih dnevih arhitekture prejel častno priznanje pirenesi.

GG Plus / sreda, 13. december 2023 / 23:22

Nikoli ni nikomur rekel, naj pobere šila in kopita

Njegova delavnica je pravi atelje. Natančno zloženo orodje, vonj po usnju, čevlji, ki še čakajo na popravilo, pravkar izdelani škornji. »Tile so še čisto sveži,« ponosno pove Gregorij Pustovrh iz Gore...

Kronika / sreda, 13. december 2023 / 17:09

Policisti, ki so v poplavah reševali življenja

Pretekli teden so podelili medalje policije za požrtvovalnost ter plakete ministrstva za izjemno strokovno delo, izjemne zasluge in dosežke pri širjenju varnostne kulture v času uničujočih poplav v Sl...

Kultura / sreda, 13. december 2023 / 17:06

Božična kantata z APZ France Prešeren

Kranj – Prihodnji torek, 19. decembra, ob 19.30 bo v cerkvi sv. Siksta v Predosljah koncert APZ France Prešeren. Zbor bo premierno izvedel novonastalo božično kantato Iter Stellae Natalis – Potovan...

Nasveti / sreda, 13. december 2023 / 17:05

Jabolčna rulada z orehi

Pretekli teden smo zavili orehov nadev v krhko testo in ustvarili piškotne potičke. Tudi danes bomo uporabili orehe. Tokrat v družbi jabolk in biskvitnega testa. Vse skupaj pa bomo obogatili še s č...