Bojim se teme

November je tako temen mesec. Zjutraj je tema, popoldne je mrak, ponoči pa spet vse črno. Dan kar izgine. S temo pridejo pošasti in proti koncu meseca v domišljiji že rožljajo parkeljni z verigami. Ne vem, kako je bilo z vašim pogumom, ko ste bili majhni, in kateri strahovi so vas preganjali. Sama sem se zelo bala teme in mogoče prav zato bolj razumem otroke, ki se soočajo s tem strahom. Glede na otrokov razvoj je strah pred temo normalen del odraščanja, ki se pojavi okrog petega leta. Od odzivanja staršev, od otrokove naravnanosti, zrelosti, karakterja pa je odvisno, koliko časa bo ta strah ostal. Zato strahu pred temo nikakor ne smemo ignorirati ali se celo iz njega norčevati. Pri tem očetje včasih preveč živahno prepričujejo sinove, naj ne bodo mevže. Mame pa preveč zagnano ščitimo otroke in jim tako sporočamo, da je strah upravičen. Če hočemo otroku pomagati pri premagovanju strahu, sta nam tako zaščita kot ignoranca v napoto. Najprej potrebujemo zavedanje, da je nekatere otroke bolj strah kot druge. V prednosti je ženski spol, saj nas je večkrat strah in se tudi bojimo več stvari kot fantje. Pa ni nas sram biti mevže … Strah pred temo se ne pojavlja samo v otroštvu, z njim se spopadajo mnogi odrasli. Na pojavljanje strahu vpliva otrokovo splošno psihofizično stanje, bolezen, izkušnje iz preteklosti. Vsake primerjave o normalnosti pojavljanja strahu pred temo so neumestne, saj se lahko strah ponovno pojavi, ko pride do večjih sprememb v otrokovem življenju. Vsak strah vzemimo resno, vendar ne panično. Krasna lastnost, ki nam je pri tem v pomoč (in jo na žalost ne premorejo vsi starši), je vživljanje v otroka ali empatija. Šele takrat, ko razumemo otroka in na strah gledamo z njegovimi očmi, mu lahko pomagamo. Pride tema in pride strah. Starejši kot je otrok, več se pogovarjajmo z njim o tem, kdaj in česa ga je najbolj strah. Če je problem luč v kleti, ki daje le medlo svetlobo, jo pač ojačajmo. Svetloba vedno prežene temo in naj vas ne premami varčevalni duh za tisto majhno lučko, ki bo brlela v kotu sobe. Poskušajmo najti čas za pogovor o strahu podnevi, zvečer ga lahko le še ojačamo. Nehote nas lahko v pripovedovanju in v želji po pomoči zanese in tako bodo v otrokovi domišljiji nastale nove podobe strahu. Tudi zgodb o premagovanju strahu ne prebirajmo in ne pripovedujmo v nočnem času. Posvetujte se s knjižničarko, da vam svetuje primerno literaturo. Ni vsaka zgodba zdravilna, pri nekaterih še mene postane strah, tako podcenjujoče so napisane do otrok. Otroci se bojijo omar, kotov, senc in prostora pod posteljo. Poglejmo te prostore, posvetimo jih in si jih oglejmo z otrokove postelje. Kaj vidi majhen otrok? Zanj so stvari velike in z malo premikajočih senc tudi strašljive. Včasih je samo jopica, ki je položena čez stol, zadosti za to, da si otrok domišlja pasjo glavo. Zavese in njihovo premikanje itak uporabljajo tudi v filmih, tako zelo so uporabne za strašenje. Vsakršna navlaka po kotih je tudi energetsko slaba, ne samo za nočne strahove. Pohištvo včasih ponoči oživi. Postelja škripa, po radiatorju se pretaka voda. Spomnite otroka na te zvoke tudi čez dan, da jih ozavesti, od kod prihajajo. Niso iz velikanovega trebuha. Jaz pravim, da hiša govori … Mogoče pa zvečer vseeno pomaga mirna glasba. Obstaja veliko prelepih melodij, da otroci lažje zaspijo. Glas staršev je sicer več vreden, samo ni vedno uglašen z večernim mirom … Bodimo pozorni na zadostno količino spanja, saj je dokazano, da nočnim moram in strahovom botrujeta utrujenost in zaspanost. Tudi televizijski program je potrebno malce kontrolirati v obdobju strahov. Čeprav otrok nekatere podobe vidi samo na hitro, še ne pomeni, da jih ni shranil v spomin. Od tam pa do domišljije ni tako daleč in v temi te podobe dobijo večji pomen. Računalnik naj počiva, če se otrok boji teme. Dražljaji v igricah otroku niso prijazni in zato je zvečer bolje početi nekaj bolj človeškega. Recimo – se objemati, tiho pripovedovati ali samo biti skupaj. Ob majhni lučki, ki daje veliko varnosti …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / ponedeljek, 20. maj 2013 / 23:29

Pojasnilo glede plače podžupana

V Gorenjskem glasu je bila pred nedavnim v pismih bralcev objavljena informacija glede povišanja plače podžupana v občini Železniki, ki ne drži. Plača podžupana se v letu 2013 ni povišala....

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 18. november 2019 / 16:57

Štajerka z »zlatimi« rokami

Ko je bilo Zofki Kokalj, rojeni Karner, dvajset let, je iz Maribora odšla na Gorenjsko, kot pravi, s trebuhom za kruhom. Živela in delala je na Visokem, kjer se je naučila izdelovati gorenjske avbe in...

GG Plus / ponedeljek, 18. november 2019 / 16:51

Pot v odraslost in njene stranpoti

»Mladostnik se išče, eksperimentira, preizkuša meje,« je dejala Ivanka Berčan in poudarila, da je zelo pomembno, da mu starši postavljajo jasne meje. »Pri svojem delu pogosto srečujem starše, ki so od...

Gospodarstvo / ponedeljek, 18. november 2019 / 16:50

Med nominiranci tudi Gorenjca

Med kandidati za obrtnika in podjetnika leta 2019, ki ju bo decembra razglasila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, sta tudi slikopleskar Aleksander Gorečan in podjetnik Iztok Stanonik.

Kultura / ponedeljek, 18. november 2019 / 16:49

Štigličevih sto

V torek bi France Štiglic praznoval sto let. Njegov jubilej so v Kranju obeležili z muzejskim večerom, razstavo in predvajanjem delovne digitalno restavrirane kopije enega med Slovenci njegovih najbol...

Bohinj / ponedeljek, 18. november 2019 / 16:47

Po mostu do konca meseca

V vasi Log pri Bitnjah v Bohinju poteka celovita prenova mostu čez Savo Bohinjko, vredna okoli dvesto petdeset tisoč evrov. Stari most je bil povsem dotrajan, s celovito prenovo bo zagotovljen varen p...