Bojim se teme

Besedilo: Damjana Šmid
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 2. december 2013 / 14:24

November je tako temen mesec. Zjutraj je tema, popoldne je mrak, ponoči pa spet vse črno. Dan kar izgine. S temo pridejo pošasti in proti koncu meseca v domišljiji že rožljajo parkeljni z verigami. Ne vem, kako je bilo z vašim pogumom, ko ste bili majhni, in kateri strahovi so vas preganjali. Sama sem se zelo bala teme in mogoče prav zato bolj razumem otroke, ki se soočajo s tem strahom. Glede na otrokov razvoj je strah pred temo normalen del odraščanja, ki se pojavi okrog petega leta. Od odzivanja staršev, od otrokove naravnanosti, zrelosti, karakterja pa je odvisno, koliko časa bo ta strah ostal. Zato strahu pred temo nikakor ne smemo ignorirati ali se celo iz njega norčevati. Pri tem očetje včasih preveč živahno prepričujejo sinove, naj ne bodo mevže. Mame pa preveč zagnano ščitimo otroke in jim tako sporočamo, da je strah upravičen. Če hočemo otroku pomagati pri premagovanju strahu, sta nam tako zaščita kot ignoranca v napoto. Najprej potrebujemo zavedanje, da je nekatere otroke bolj strah kot druge. V prednosti je ženski spol, saj nas je večkrat strah in se tudi bojimo več stvari kot fantje. Pa ni nas sram biti mevže … Strah pred temo se ne pojavlja samo v otroštvu, z njim se spopadajo mnogi odrasli. Na pojavljanje strahu vpliva otrokovo splošno psihofizično stanje, bolezen, izkušnje iz preteklosti. Vsake primerjave o normalnosti pojavljanja strahu pred temo so neumestne, saj se lahko strah ponovno pojavi, ko pride do večjih sprememb v otrokovem življenju. Vsak strah vzemimo resno, vendar ne panično. Krasna lastnost, ki nam je pri tem v pomoč (in jo na žalost ne premorejo vsi starši), je vživljanje v otroka ali empatija. Šele takrat, ko razumemo otroka in na strah gledamo z njegovimi očmi, mu lahko pomagamo. Pride tema in pride strah. Starejši kot je otrok, več se pogovarjajmo z njim o tem, kdaj in česa ga je najbolj strah. Če je problem luč v kleti, ki daje le medlo svetlobo, jo pač ojačajmo. Svetloba vedno prežene temo in naj vas ne premami varčevalni duh za tisto majhno lučko, ki bo brlela v kotu sobe. Poskušajmo najti čas za pogovor o strahu podnevi, zvečer ga lahko le še ojačamo. Nehote nas lahko v pripovedovanju in v želji po pomoči zanese in tako bodo v otrokovi domišljiji nastale nove podobe strahu. Tudi zgodb o premagovanju strahu ne prebirajmo in ne pripovedujmo v nočnem času. Posvetujte se s knjižničarko, da vam svetuje primerno literaturo. Ni vsaka zgodba zdravilna, pri nekaterih še mene postane strah, tako podcenjujoče so napisane do otrok. Otroci se bojijo omar, kotov, senc in prostora pod posteljo. Poglejmo te prostore, posvetimo jih in si jih oglejmo z otrokove postelje. Kaj vidi majhen otrok? Zanj so stvari velike in z malo premikajočih senc tudi strašljive. Včasih je samo jopica, ki je položena čez stol, zadosti za to, da si otrok domišlja pasjo glavo. Zavese in njihovo premikanje itak uporabljajo tudi v filmih, tako zelo so uporabne za strašenje. Vsakršna navlaka po kotih je tudi energetsko slaba, ne samo za nočne strahove. Pohištvo včasih ponoči oživi. Postelja škripa, po radiatorju se pretaka voda. Spomnite otroka na te zvoke tudi čez dan, da jih ozavesti, od kod prihajajo. Niso iz velikanovega trebuha. Jaz pravim, da hiša govori … Mogoče pa zvečer vseeno pomaga mirna glasba. Obstaja veliko prelepih melodij, da otroci lažje zaspijo. Glas staršev je sicer več vreden, samo ni vedno uglašen z večernim mirom … Bodimo pozorni na zadostno količino spanja, saj je dokazano, da nočnim moram in strahovom botrujeta utrujenost in zaspanost. Tudi televizijski program je potrebno malce kontrolirati v obdobju strahov. Čeprav otrok nekatere podobe vidi samo na hitro, še ne pomeni, da jih ni shranil v spomin. Od tam pa do domišljije ni tako daleč in v temi te podobe dobijo večji pomen. Računalnik naj počiva, če se otrok boji teme. Dražljaji v igricah otroku niso prijazni in zato je zvečer bolje početi nekaj bolj človeškega. Recimo – se objemati, tiho pripovedovati ali samo biti skupaj. Ob majhni lučki, ki daje veliko varnosti …