Čebel ni dovoljeno premeščati

Ker so čebele tudi prenašalke bakterije hruševega ožiga, jih do 30. junija ni dovoljeno premeščati, izjemoma je to možno le ob izvedbi karantenskih ukrepov.

Kranj – Čebele imajo pomembno vlogo pri opraševanju sadnega drevja, a tudi pri prenašanju bakterije hruševega ožiga, ki je ena najbolj nevarnih in gospodarsko škodljivih bolezni pečkarjev – jablan, hrušk in kutine. Bakterija se ob dotiku pripne na telo čebele in se tako predvsem v času cvetenja na njeni preletni razdalji prenaša na gostiteljske rastline. Da bi preprečili prenos hruševega ožiga tudi na daljše razdalje, to je ob prevozu čebel na pašo, je v Evropski uniji dovoljeno premeščati čebele na sadjarska območja le pod določenimi pogoji. V Sloveniji velja od lani pravilnik, ki določa, da s Primorskega ni dovoljeno premeščati čebel na ogrožena območja v bližino intenzivnih sadovnjakov, drevesnic in matičnih nasadov v času od 15. marca do 30. junija, iz preostale Slovenije, še zlasti z okuženih območij Gorenjske, Koroške, okolice Maribora in Notranjske, pa od 25. marca do 30. junija. Čebelar lahko v tem času izjemoma premešča čebele le, če izvede enega od treh ukrepov izolacije: čebele da za tri dni v karanteno na območje, kjer na preletni razdalji ni cvetočih gostiteljskih rastlin, čebele da za tri dni v karanteno na nadmorski višini najmanj 1.300 metrov ali čebele za dva dni zapre v temen prostor. Čebelar mora o izvedbi karantenskih ukrepov in o načrtovanem premeščanju obvestiti fitosanitarnega inšpektorja, za območje Gorenjske sta pristojni fitosanitarni inšpekcijski službi Kranj in Ljubljana.

Kot navajajo v republiški fitosanitarni upravi, so v Sloveniji hrušev ožig prvič ugotovili v letu 2001, dve leti kasneje se je močneje razširil na Gorenjskem, pred tremi leti je z Gorenjskega »ušel« na nova območja. Po zadnji odločbi iz konca letošnjega marca je okuženo območje, kjer se je hrušev ožig ustalil, na velikem delu Gorenjske, Koroške vse do Maribora ter pas od Gorenjske mimo Ljubljane preko Notranjske do Kočevja. Na okuženem območju je 64 občin, med njimi Bled, Bohinj, Cerklje, Domžal (del), Gorenja vas – Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kamnik, Komenda, Kranj, Kranjska Gora, Lukovica, Medvode, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Žiri, Žirovnica in Železniki. Med nevtralna območja, to je območja, ki so uradno nadzorovana in ni hruševega ožiga, sodi tudi Sorško polje. Vseh aktivnih žarišč v Sloveniji je 35, v mirovanju jih je 52, med njimi so tudi Bukovica pri Vodicah, Trzin, Medno, Trboje, Šenčur, Voklo, Podreča, Jama in Meja.