Spodbujajo odgovorno uporabo rib

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 9. november 2016 / 09:58

Morja niso neomejen vir hrane, kot smo mislili še pred nekaj desetletji, opozarjajo pri okoljski organizaciji WWF. Ker so prepričani, da prav vsak posameznik s svojo izbiro lahko vpliva na spremembo stanja, so za potrošnike izdali vodnik po ribiških proizvodih.

Podvin – WWF Adria – Svetovni sklad za naravo je v Vili Podvin predstavil novi vodnik po ribiških proizvodih, katerega namen je v okviru evropskega projekta Ribari vnaprej (Fish Forward) spodbuditi ljudi k odgovorni izbiri ribiških izdelkov.

»Oceani, morja in seveda ribji fondi so naravni vir, za katerega smo še pred petdesetimi leti mislili, da je neomejen in ga ljudje nikoli ne bomo mogli izčrpati. Samo dobrih sto let kasneje je večina ribjih staležev pred kolapsom, tudi v Sredozemlju in Jadranskem morju. V vodniku smo zato želeli poudariti primere dobre izbire in ozavestiti potrošnike o problemu. Hkrati želimo povečati interes trgovskih verig za omogočanje večje izbire izdelkov iz trajnostnega ribolova. Več ko se bodo potrošniki odločali za trajnostne izdelke, več jih bo na policah trgovin,« poudarja Martin Šolar, nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka, zdaj že dobro leto direktor WWF Adria.

Da morskih rib ne bi zmanjkalo ...

»Nezakonit in nereguliran ribolov bi lahko kmalu dosegel 26 milijonov ton ali približno 30 odstotkov vsega globalnega letnega ulova. Glede na trende zmanjševanja ribjih staležev bi lahko do leta 2048 v naših morjih in oceanih povsem zmanjkalo rib. Zato je izjemno pomembno ozavestiti in spodbujati potrošnike, da spremenijo svoje nakupe, kar želi WWF doseči s projektom Ribari vnaprej, v katerem sodeluje 11 držav Evropske unije, vključno s Slovenijo. Ravno države Evropske unije so namreč največje uvoznice ribiških proizvodov na svetu in skoraj polovica tega uvoza je iz držav v razvoju,« še opozarja Šolar.

Tudi v sladkih vodah nekatere ribe že ogrožene

Slovenski ambasador projekta je Uroš Štefelin, glavni chef Vile Podvin. »Če imaš trajnostni proizvod, v kulinariki lahko porabiš vse dele, odpadka tako rekoč ni. Sam tako pri ribi uporabim vse, od kosti do škrg. Pri pripravi jedi uporabljam večje ribe; tudi s takimi lahko naredimo vizualno lep krožnik. Če zaradi estetike uporabljamo manjše, samo ropamo morje.« Ribe ljudje redko pripravljajo doma, večinoma jih jedo po restavracijah, pravi Štefelin, zato je odgovornost nas kuharjev in gostincev še toliko večja. »Če se bomo tega vsi zavedali in svoje dobavitelje ozaveščali, bodo ti pritiskali naprej na ribiče in ribogojce, da pridobijo potrebne certifikate. Takrat bomo vsi na boljši poti,« je prepričan Štefelin.

Z njim se strinja tudi Mitja Zupan, lastnik ribogojnice z Nomenja v Bohinju. »Tudi v sladkih vodah imamo ribe, ki so že ogrožene – sulca, jezersko postrv, potočno postrv ... Nekatere ribiške družine in posamezniki poskušamo te vrste rib vzrediti. Glede na to, da imamo dobre pogoje – mrzlo in čisto vodo – nam to tudi uspeva. V Sloveniji tako že delujejo tri ribogojnice za zlatovščico, uspešno se vzreja tudi potočno in jezersko postrv ter sulca.«

WWF-ov vodnik je na voljo tudi na spletu www.kateroribokupiti.si. Vsebuje koristne nasvete, dejstva in anekdote ter recepte znanih kuharjev.