Zdravljenje čez mejo

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / petek, 22. november 2013 / 11:33

Čeprav naj bi pravica do čezmejnega zdravstvenega varstva pacientom olajšala dostop do zdravstvenih storitev, v praksi to ni tako preprosto. Če se odločate za zdravljenje v drugih državah Evropske unije, bodite pozorni na kakovostne standarde ponudnikov in tudi na povračilo stroškov.

Začela je veljati evropska Direktiva o pravicah pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva, podprta z nacionalnim Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Direktiva prinaša novost v smislu, da pacient na po­dlagi napotnice, izdane v Sloveniji, lahko poišče zdravstveno storitev, npr. specialistični pregled v drugi državi članici EU. Direktiva predvideva povračilo stroškov le do višine stroškov, ki bi jih prevzel Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije (ZZZS), če bi bilo zdravstveno varstvo zagotov­ljeno v Sloveniji. V primeru, da so stroški zdravljenja v drugi državi članici višji, pacient sam krije razliko. Pacient mora denar za zdravljenje založiti sam, šele zatem odda vlogo za povračilo. Vse osebe, ki so zavarovane, lahko dobijo stroške storitev povrnjene, če je bila v Sloveniji določena čakalna doba, katera presega najdaljšo dopustno, ali ko določena storitev v Sloveniji ni zagotovljena v po­trebnem obsegu. »Dodatno bi želel pojasniti, da pa zavarovana oseba ne bo upravičena do zdravstvenih storitev v osnovni zdravstveni dejavnosti v drugi državi članici EU, kamor sodijo tudi vse storitve izbranih osebnih zobozdravnikov,« je pojasnil Peter Rutar, strokovni sodelavec pri ZZZS. To konkretno pomeni, da ne bo mogoče oditi »zastonj« k zobozdravniku na Hrvaško in se s tem izogniti čakanju ter visokim doplačilom v našem zobo­zdravstvu.

So še druge omejitve. Če se pacient odloča za operacijo čez mejo, za katero pričakuje plačilo ZZZS, mora zaprositi za predhodno odobritev, o čemer bo odločal ZZZS. To so primeri, ko gre za bolnišnične zdravstvene storitve, ki vključujejo prenočitev, za zdravstvene storitve, ki zahtevajo uporabo visoko specializirane in drage medicinske opreme. Minister za zdrav­je pa je dolžan v tridesetih dneh od začetka uveljavitve Direktive pripraviti seznam storitev, za katere bo ZZZS krila stroške v celoti kot tudi potne stroške in nastanitev v tujini. Če se odločate za čezmejno zdravljenje, se v zvezi s tem za vse informacije lahko obrnete tudi na nacionalno kontaktno točko pri ZZZS, tudi na spletni strani www.nkt-z.si.

Odzivi gorenjskih bolnišnic

Po oceni direktorja Klinike Golnik Matjaža Fležarja Direktiva v slovenski zdravstveni sistem prinaša precej pretresov, nihče pa točno ne ve, ali bo to za naše zdravstvo cenovno ugodno ali ne. »Za izvajalce zdravstvenega varstva pa to pomeni dvoje. Kakovost svojega dela bodo morali izkazati na evropskem trgu. Nastopil bo čas, ko bodo tiste bolnišnice, javni zavodi ali posamezniki unovčili naložbe v kakovostne standarde iz preteklih let in dokazali evropskim bolnikom, v kateri ustanovi se je varno in vredno zdraviti. Ne pričakujem, da bi bilo na ta način v naši bolnišnici – Kliniki Golnik – več posameznikov iz drugih držav EU. Prizadevamo pa si pridobiti sodelovanje zdravstvenih zavarovalnic držav EU, kjer je zdravstvo občutno dražje kot pri nas, da bi omogočile svojim zavarovancem obravnavo v visoko kakovostnih ustanovah v Sloveniji. V Kliniki Golnik si že več let prizadevamo prodreti na te trge, kot tudi na trge zunaj EU. Po drugi strani se zna zgoditi, da bodo naši bolniki, ki so sedaj kot samoplačniki iskali pomoč v naših ustanovah, to raje izbirali v državah EU. Pri tem bi rad opozoril vse tiste, ki razmišljajo o kakršnem koli iskanju drugega mnenja oziroma zdravstvene oskrbe na svojo pobudo zunaj meja Slovenije, naj bodo zelo pozorni na kakovostne standarde ponudnikov, ki jih predpisuje medicinska stroka.«

Tudi v Splošni bolnišnici Jesenice, kot je pojasnila strokovna direktorica Karmen Janša, za zdaj ne pričakujejo obiska večjega števila pacientov iz sosednjih držav. »Zaradi premajhnega delovnega programa, sklenjenega z ZZZS, imamo dolge čakalne dobe, predvsem na področju kirurških dejavnosti. Čakalne dobe veljajo tudi za tuje paciente, tako da se za čakanje na pregled ali poseg pri nas v tem času najverjetneje ne bodo odločali. Seveda pa moramo gledati proaktivno in pripraviti programe, ki bi tuje paciente privabili. S tem bi lahko imela bolnišnica številne koristi, predvsem priliv dodatnih sredstev, na po­dlagi katerih bi lahko povečali število zdravstvenega kadra in dodatna sredstva vlagali v obnovo in ureditev infra­strukture in tehnologije. Tega bi se morali zavedati tudi naši lastniki, Ministrstvo za zdravje,« je povedala Janševa, ki tako kot Matjaž Fležar ugotavlja, da so cene zdravstvenih storitev v celotni obravnavi v Sloveniji nižje kot v Avstriji in Italiji, zato je v prihodnosti lahko pričakovati interes tujih zavarovalnic za izvajanje storitev njihovim pacientom.

V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj pozdravljajo Direktivo, vendar za zdaj prav tako ne pričakujejo večjega povpraševanja tujih pacientk, kot je dejala direktorica Andreja Cerkvenik Škafar: »Čakalne dobe za specialistične preglede in storitve so skladne s Pravilnikom o najdaljših dopustnih čakalnih dobah in tudi ob večjem povpraševanju ne pričakujemo njihovega podaljšanja.«