Akademski slikar Polde Oblak je Gorenjskemu muzeju podaril triindvajset svojih del in štirinajst del bavarskih slikarjev iz 19. stoletja. / Foto: Igor Kavčič

Muzejsko podstrešje zdaj bogatejše

V gradu Khislstein so odprli stalno razstavo del akademskega slikarja Poldeta Oblaka. Ob svojih delih je Gorenjskemu muzeju doniral tudi nekaj platen münchenskih slikarjev 19. stoletja.

Blejski rojak, priznani akademski slikar Polde Oblak je likovno umetniško zbirko Gorenjskega muzeja obogatil z donacijo triindvajsetih slik, risb in grafik iz različnih obdobij svojega ustvarjanja ter štirinajstimi slikami, pejsažnimi motivi münchenskih slikarjev 19. stoletja. Oblak je namreč dolga leta živel v bavarski prestolnici, kamor ga je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zanesla umetniška, kasneje pa tudi življenjska pot. Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani je končal leta 1956 pri prof. Gojmirju Antonu Kosu, po končani specialki pa je odšel na študijsko potovanje v München, kjer je nadaljeval podiplomski študij na tamkajšnji Akademie der bildenen Künste. Pomembno prelomnico na njegovi likovni poti predstavljata razstava in tako imenovani Fragmentistični manifest (Manifest fragmentizma), s katerima je skupaj z madžarskim umetnikom Georgom Kressom in italijanskim umetnikom Nicolom Biancom leta 1966 v Münchnu vzbudil precejšnjo pozornost.

Poleg fragmentističnih del je Polde Oblak slikal tudi portrete, avtoportrete, ženske akte in druge samostojne motive, ki so ostali na motivnem repertoarju tudi v njegovem zrelem ustvarjalnem obdobju. Odločitev za slikanje vedut in krajinskih podob je bila najbrž povezana tudi z odločitvijo za pogostejše bivanje v Sloveniji in za sodelovanje na likovnih srečanjih. »Intenzivne, čiste, lokalne in kontrastne barve (rdeča, modra, zelena, črna) so odstopile svoje mesto realistični barvni lestvici, ki pa jo je slikar vselej vsaj nekoliko intenziviral,« je v predstavitvi umetnika med drugim povedal ddr. Damir Globočnik. Več kot trideset let Oblak že slika na Krasu, pogosto tudi v gorenjskem visokogorskem svetu. Bil je reden udeleženec triglavske likovne kolonije. O Oblakovih krajinah je Globočnik še dodal: »Značilna je trdna kompozicijska zgradba likovnih del, vendar krajinske slike lahko označimo za »impresije«, kajti naslikane so v naravi, Oblak jih nikoli ne popravlja v ateljeju. Barvna in svetlobna harmonija sta odraz konkretnega videza motiva in slikarjevega notranjega občutja.«

Sodeloval je na številnih razstavah v Sloveniji in po svetu, njegova dela pa so v mnogih javnih in zasebnih zbirkah. Med drugim je leta 1977 skupaj z Georgom Kressom in Burkhardom razstavljal na sloviti Dokumenti v Kasslu.

»Po rodu sem Gorenjec z Bleda, zato je seveda primerno, da nekaj svojih del podarim prav Gorenjskemu muzeju. S postavitvijo sem zelo zadovoljen. Ko sem si danes ogledal razstavo, sem pomislil, da si boljšega ne bi mogel želeti,« je z zadovoljstvom povedal Polde Oblak, o donaciji slik nemških avtorjev 19. stoletja pa dejal: »Slikarji so pomemben del slovenske kulturne dediščine, posebej impresionisti, ki so svoje znanje med drugim pridobivali tudi v Münchnu, kjer so ustvarjali avtorji, ob katerih delih so rasli tudi naši mojstri. Z leti se mi je nabralo kar nekaj del in sem si dejal, da če bodo pri meni doma, jih nihče ne bo mogel videti, slike sodijo v muzej, kjer bodo na ogled javnosti.«

Osrednji del razstave, oblikovali so jo v Ateljeju Ostan Pavlin, tvorijo barvne litografije, ilustracije in tri platna, poseben del razstavišča je namenjen desetim aktom, intimnim slikam v tehniki oglje na papir. Na desni strani so na ogled podarjena dela bavarskih slikarjev iz 19. stoletja, ki predstavljajo krajinsko motiviko. »Donacija del Poldeta Oblaka je velikega pomena za gorenjski muzej, hkrati pa je naše muzejsko podstrešje s to stalno postavitvijo dobila pravo vsebino in tudi drugačno, prijetnejše vzdušje. Ko smo pred dvema letoma odprli nove muzejske prostore, še nismo natančno določili vsebine, ki bo obogatila naše podstrešje. Zdaj vemo, da je to pravo mesto za občasne in stalne likovne razstave,« je med drugim povedala direktorica muzeja Marija Ogrin.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sreda, 29. julij 2015 / 13:18

Močvirje umske zablode

Radovljica – V sredo, 29. julija, ob 19. uri bo na Linhartovem trgu pred graščino plesna predstava Močvirje umske zablode. Gre za plesno predstavo mednarodne zasedbe ustvarjalcev ter plesalcev pod...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 3. maj 2023 / 15:27

Označili so kolesarske poti

Gorenjsko kolesarsko omrežje je od letošnje pomladi v celoti označeno tudi na terenu, kar je spodbudno tako za razvoj turizma kot krepitev trajnostne mobilnosti.

Kranj / sreda, 3. maj 2023 / 15:26

Novi predsednik kranjskega Rdečega križa

Kranj – Na nedavnem rednem volilnem zboru Rdečega križa Slovenije – Območnega združenja Kranj so izvolili novo vodstvo za naslednje štiriletno mandatno obdobje. Za predsednika je bil izvoljen Franc...

Jesenice / sreda, 3. maj 2023 / 15:04

Jesenice s prenovljeno turistično spletno stranjo

Jesenice – Spletna stran Visit Jesenice je dobila novo podobo. Odslej obiskovalce na še privlačnejši način vabi k obisku Jesenic ter jim nudi vse potrebne informacije.

Nasveti / sreda, 3. maj 2023 / 15:02

Tanja odgovarja

Rada bi vprašala zaradi dediščine. S sestro sva podedovali vsaka polovico stare kmetije. Sestra bi jo rada prodala, meni pa se to ne zdi smotrno, saj zanjo trenutno ne bova dobili prav vel...

Kronika / sreda, 3. maj 2023 / 15:01

Največ prehitrih voznikov v naseljih in na avtocestah

Kranj – Med 17. in 23. aprilom, ko je potekala nacionalna preventivna akcija za umirjanje hitrosti na naših cestah, so slovenski policisti ugotovili kar 4.045 prekoračitev hitrosti. Največ prehitri...