Muzejsko podstrešje zdaj bogatejše

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / četrtek, 21. november 2013 / 10:43

V gradu Khislstein so odprli stalno razstavo del akademskega slikarja Poldeta Oblaka. Ob svojih delih je Gorenjskemu muzeju doniral tudi nekaj platen münchenskih slikarjev 19. stoletja.

Blejski rojak, priznani akademski slikar Polde Oblak je likovno umetniško zbirko Gorenjskega muzeja obogatil z donacijo triindvajsetih slik, risb in grafik iz različnih obdobij svojega ustvarjanja ter štirinajstimi slikami, pejsažnimi motivi münchenskih slikarjev 19. stoletja. Oblak je namreč dolga leta živel v bavarski prestolnici, kamor ga je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zanesla umetniška, kasneje pa tudi življenjska pot. Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani je končal leta 1956 pri prof. Gojmirju Antonu Kosu, po končani specialki pa je odšel na študijsko potovanje v München, kjer je nadaljeval podiplomski študij na tamkajšnji Akademie der bildenen Künste. Pomembno prelomnico na njegovi likovni poti predstavljata razstava in tako imenovani Fragmentistični manifest (Manifest fragmentizma), s katerima je skupaj z madžarskim umetnikom Georgom Kressom in italijanskim umetnikom Nicolom Biancom leta 1966 v Münchnu vzbudil precejšnjo pozornost.

Poleg fragmentističnih del je Polde Oblak slikal tudi portrete, avtoportrete, ženske akte in druge samostojne motive, ki so ostali na motivnem repertoarju tudi v njegovem zrelem ustvarjalnem obdobju. Odločitev za slikanje vedut in krajinskih podob je bila najbrž povezana tudi z odločitvijo za pogostejše bivanje v Sloveniji in za sodelovanje na likovnih srečanjih. »Intenzivne, čiste, lokalne in kontrastne barve (rdeča, modra, zelena, črna) so odstopile svoje mesto realistični barvni lestvici, ki pa jo je slikar vselej vsaj nekoliko intenziviral,« je v predstavitvi umetnika med drugim povedal ddr. Damir Globočnik. Več kot trideset let Oblak že slika na Krasu, pogosto tudi v gorenjskem visokogorskem svetu. Bil je reden udeleženec triglavske likovne kolonije. O Oblakovih krajinah je Globočnik še dodal: »Značilna je trdna kompozicijska zgradba likovnih del, vendar krajinske slike lahko označimo za »impresije«, kajti naslikane so v naravi, Oblak jih nikoli ne popravlja v ateljeju. Barvna in svetlobna harmonija sta odraz konkretnega videza motiva in slikarjevega notranjega občutja.«

Sodeloval je na številnih razstavah v Sloveniji in po svetu, njegova dela pa so v mnogih javnih in zasebnih zbirkah. Med drugim je leta 1977 skupaj z Georgom Kressom in Burkhardom razstavljal na sloviti Dokumenti v Kasslu.

»Po rodu sem Gorenjec z Bleda, zato je seveda primerno, da nekaj svojih del podarim prav Gorenjskemu muzeju. S postavitvijo sem zelo zadovoljen. Ko sem si danes ogledal razstavo, sem pomislil, da si boljšega ne bi mogel želeti,« je z zadovoljstvom povedal Polde Oblak, o donaciji slik nemških avtorjev 19. stoletja pa dejal: »Slikarji so pomemben del slovenske kulturne dediščine, posebej impresionisti, ki so svoje znanje med drugim pridobivali tudi v Münchnu, kjer so ustvarjali avtorji, ob katerih delih so rasli tudi naši mojstri. Z leti se mi je nabralo kar nekaj del in sem si dejal, da če bodo pri meni doma, jih nihče ne bo mogel videti, slike sodijo v muzej, kjer bodo na ogled javnosti.«

Osrednji del razstave, oblikovali so jo v Ateljeju Ostan Pavlin, tvorijo barvne litografije, ilustracije in tri platna, poseben del razstavišča je namenjen desetim aktom, intimnim slikam v tehniki oglje na papir. Na desni strani so na ogled podarjena dela bavarskih slikarjev iz 19. stoletja, ki predstavljajo krajinsko motiviko. »Donacija del Poldeta Oblaka je velikega pomena za gorenjski muzej, hkrati pa je naše muzejsko podstrešje s to stalno postavitvijo dobila pravo vsebino in tudi drugačno, prijetnejše vzdušje. Ko smo pred dvema letoma odprli nove muzejske prostore, še nismo natančno določili vsebine, ki bo obogatila naše podstrešje. Zdaj vemo, da je to pravo mesto za občasne in stalne likovne razstave,« je med drugim povedala direktorica muzeja Marija Ogrin.