V spomin: Anika Logar (1946-2013)

Besedilo: T. G.
Kategorija: Gorenjska / ponedeljek, 18. november 2013 / 17:03

V začetku septembra, nekaj dni pred njenim rojstnim dnevom, smo se mnogo prezgodaj, nepričakovano in neopazno poslovili od odlične arhitektke, ki je pustila globoko sled na področju oblikovanja, inženiringa in opreme.

Rodila se je v Kamniku, odraščala je v ugledni družini Kordaš, deležna je bila vse topline staršev, sestre, dveh bratov in Francke. Postala je arhitektka in petnajst let v Alplesu oblikovala pohištvo ter dobro udejanjila misel selškega rojaka dr. J. E. Kreka: Narod, ki ima gospodarsko izobražene žene, ne bo propadel.

Ustvarila je številne oblikovalsko dovršene in prodajno uspešne programe predsob, mladinskih sob, dnevnosobnega in spalničnega pohištva. Zanje je v letih 1972 do 1984 prejela številna priznanja in diplome za dober dizajn na beograjskih salonih pohištva. Največji uspeh je nagrada zlati ključ 1974 za sistemsko pohištvo Triglav, ki je predstavljal povsem nov pristop v industrijski izdelavi pohištva, ki se je odlično prodajalo doma in po vsej bivši državi in podjetje uvrstilo med vodilne proizvajalce pohištva v Jugoslaviji. V Alplesu je bil velik poudarek tudi na inženiringu in Anika je zelo veliko delala pri opremi po naročilu za individualne kupce in javne objekte. V salonu pohištva so kupci z zadovoljstvom sprejemali njene nasvete. Leta 1979 je prejela priznanje red dela s srebrnim vencem.

Po petnajstletnem zavzetem delu in priznanjih v Alplesu se je odločila za samostojno oblikovalsko pot. S svojim izbrušenim okusom, znanjem in marljivim delom je uspešno opremila številne objekte in pustila neizbrisen pečat odlične arhitektke.

Poleg odgovornega dela si je ustvarila družino, za katero je neumorno skrbela in se ji posvečala. Svojo dobrosrčnost je razdajala tudi sodelavcem in prijateljem, poznali smo jo kot izredno toplo in srčno osebo, ki je znala za vsakega najti dobro besedo in nam pomagala, kadar smo pomoč potrebovali. Nikoli ne bomo pozabili njenih duhovitih nasvetov ob kavici, ko nas je s svojo vedrino bogatila. Žalostni smo se poslovili od nje, toda hvaležni za čas, ki smo ga preživeli z njo. Ob srečanjih našega omizja bo z nami ostal njen svetal lik.