Preživljajo se z najemninami

Triindvajsetega oktobra je minilo sto deset let, odkar so v Naklem ustanovili mlekarsko zadrugo, prvo predhodnico sedanje kmetijske zadruge.

Naklo – V zadrugi so ob jubileju postavili pred zadružno stavbo v Naklem vprežni trosilec umetnega gnojila, ki je star sto deset let, torej ravno toliko kot zadruga, marca prihodnje leto pa bodo obletnico proslavili še s slavnostnim občnim zborom. Kot je ob jubileju povedala direktorica Simona Vučko, zadruga združuje 109 članov z območja celotne nakelske in iz dela kranjske občine. V zadnjih petih letih jo je zapustilo deset kmetov, predvsem tisti, ki so opustili kmetovanje, člani pa so še zmeraj kmetje, ki so pred šestimi leti začeli prodajati mleko Govedorejskemu poslovnemu združenju. Mleko zdaj oddaja v zadrugo še 54 kmetij, lani so ga skupno oddale nekaj več kot 8,2 milijona litrov. »Cena mleka precej niha, a trenutno je dokaj dobra, saj se, odvisno od kvalitete in brez upoštevanja pavšalnega nadomestila, giblje okrog 37 centov za liter,« je dejala Simona Vučko in dodala, da je zadružnike, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, najbolj strah, kaj bo prinesla ukinitev mlečnih kvot v letu 2015. Poleg mleka odkupujejo še goveda, lani so jih odkupili 350. Večino so jih prodali v Klavnico Škofja Loka, v Avstrijo pa prek zbirnega centra KGZ Sloga predvsem (debele) krave. Krompirja, po katerem je bila nakelska zadruga še v času Jugoslavije dobro znana, ne odkupujejo več, saj so si vsi večji pridelovalci sami poiskali prodajne poti. Trgovino s kmetijskim reprodukcijskim materialom so pred sedmimi leti oddali v najem KGZ Sloga. »Taka rešitev je dobra za kmete in za zadrugo. Kmetje dobivajo reprodukcijski material po konkurenčnih cenah, zadruga si je zmanjšala stroške poslovanja,« je dejala Vučkova in dodala, da večino od skupno treh milijonov evrov prihodka ustvarijo s prodajo mleka in živine, ob maržah, ki so nižje kot v drugih zadrugah, pa največ zaslužijo z oddajanjem premoženja v najem. V najem oddajajo poslovno stavbo v Naklem, zadružna domova v Naklem in v Goričah, skladišče pri kulturnem domu na Kokrici in dvajset hektarjev kmetijskih zemljišč. Enajst hektarjev ima v najemu Biotehniški center Naklo, devet hektarjev pa zadružniki.

Čeprav je zadruga majhna, z vsega dvema zaposlenima, ne razmišljajo o priključitvi h kakšni večji zadrugi. »Člani so za ohranitev samostojne zadruge, saj dobro vedo, da bi z združitvijo prešlo na novo zadrugo tudi vse zadružno premoženje, hkrati pa bi imeli le malo vpliva na odločanje,« je dejala direktorica Simona Vučko.