Siliranje bo letos bolj pozno

Koruza dozoreva bolj počasi, zato se bo tudi siliranje začelo kasneje kot običajno.

Zgornje Bitnje – Kmetijsko gozdarski zavod (KGZ) Kranj je prejšnji petek pripravil že tradicionalno srečanje pridelovalcev koruze, ki je bilo tudi tokrat ob poskusnem nasadu različnih hibridov koruze na Šifrerjevi njivi v bližini Zgornjih Bitenj. Kot je povedala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Zavodu, je bilo letos za pridelovanje koruze precej nenavadno leto, ki ga je zaznamovalo zlasti pogostejše deževje oz. večje število padavinskih dni, kot jih je bilo v dolgoletnem povprečju. Ker je bilo več oblačnih dni, koruza počasneje dozoreva (to je odvisno tudi od zrelostnega razreda hibrida), zato se bo žetev oz. siliranje začelo kasneje kot v vremensko normalnih letih. Na nekaterih območjih Gorenjske, zlasti v vaseh od Krvavca do Kriške gore, je močan veter 1. septembra močno polegel koruzo, po nekaterih ocenah naj bi prizadel od petnajst do dvajset hektarjev njiv. Ker je koruzo možno zavarovati za škodo po viharju, pridelovalci ne morejo računati na kakršnokoli državno pomoč za primer naravne nesreče. »Koruznega hrošča je vsako let več, najbolj učinkovito pa se mu je možno upreti z do­slednim kolobarjenjem,« je dejala Kalanova in opozorila pridelovalce koruze za zrnje na potrebo po dodatnem sušenju zrnja. Če namreč zrnje ne bo dovolj suho, se bo pojavila plesen in razvili mikotoksini, ki preko krme lahko zaidejo tudi v mleko.

»Pogoji za pridelavo koruze so letos bistveno drugačni kot lani, a ne bistveno drugačni od dolgoletnega povprečja. V letih, ko nam je suša zorila koruzo, ni bilo velike razlike med zrelostnimi razredi hibridov, letos pa je razlika med njimi precejšnja. Pridelovalci se bodo za najprimernejši čas siliranja morali odločiti na podlagi storžev, ne pa listov,« je ugotavljal Franci Pavlin, specialist za živinorejo v KGZ Kranj, in v nadaljevanju predstavil tudi na Gorenjskem vse bolj pogosto siliranje žita, za kar so od žit najprimernejši ječmen, pšenica in tritikala. Na ta način lahko kmetije pridobijo kakovostno krmo za govedo, vsekakor pa je to po Pavlinovem mnenju boljša rešitev kot nakup sena na Primorskem. Po spravilu žita za siliranje lahko na isti njivi posadijo še koruzo, zaradi pozne setve je sicer večje tveganje, vendar v normalnih pogojih za rast še vedno lahko pričakujejo soliden pridelek.