Razmere na trgu dela se slabšajo

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 1. maj 2009 / 06:00

Zaposleni so lani v povprečju prejeli nekaj manj kot devetsto evrov neto mesečne plače.

Kranj – Ob prazniku dela, spominu na demonstrante, ki so se 1. maja 1886 borili za osemurni delovnik, je priložnost za pregled trga dela. Statistični urad RS je posredoval podatke, ki pravijo, da so zaposleni lani v Sloveniji običajno na teden delali 40,5 ure. Ti so v povprečju prejeli skoraj devetsto evrov neto plače na mesec, najvišjo so lani zaslužili v finančnih in zavarovalniških dejavnostih – skoraj 1300 evrov neto.

Tudi v teh časih, podobno kot konec 19. stoletja, ženske zaslužijo manj (sedem odstotkov) kot moški. Najvišje plače so v osrednjeslovenski regiji (13 odstotkov višje od slovenskega povprečja), najnižje pa so bile izplačane v pomurski statistični regiji (16 odstotka manj od slovenskega povprečja) oziroma znaša razlika med najnižjimi in najvišjimi po regijah kar tretjino. Februarja letos je minimalno plačo (dobrih štiristo evrov) prejemalo 25 tisoč oseb, kar Slovenijo uvršča v sredino držav EU: najvišje minimalne plače poznajo v Luksemburgu, na Nizozemskem in v Belgiji, najnižje v Romuniji, Bolgariji in Latviji. Kar 43 tisoč državljanov je bilo februarja prejemnikov denarne socialne pomoči, ki je znašala 225 evrov.

Najslabše razmere na trgu dela so bile dve leti po osamosvojitvi. Takrat je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 129 tisoč brezposelnih oseb (14,4-odstotna stopnja brezposelnosti). Od takrat dalje se je število zmanjševalo, razen v letih 1997 in 1998, ko je nekoliko naraslo. Najmanj brezposelnih oseb je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih septembra lani, ko je njihovo število padlo celo pod šestdeset tisoč (stopnja registrirane brezposelnosti je znašala 6,3odstotka). Marca letos je bilo v Sloveniji spet nekaj manj kot osemdeset tisoč iskalcev zaposlitve, ki pomoč iščejo na zavodu za zaposlovanje.

V nasprotju z letom 1886 danes sindikati postavljajo drugačne zahteve, saj je splošna gospodarska kriza načela osnovne pravice delovno aktivnih oseb. Pojavljajo se zahteve po pravični državi, novih delovnih mestih in ohranjanju starih; hudo kri povzroča tudi vedno večje socialno razslojevanje, v Sloveniji pa poleg tega tudi predlog, da bi se zvišala zakonsko določena starostna meja upokojevanja na 65 let.