Po gobe z dovolilnico?

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 28. oktober 2013 / 11:01

Po dobri gobarski sezoni, kakršna je letošnja, so ponovno postali aktualni pogovori o uvedbi posebnih dovolilnic oziroma t. i. gobarskih vinjet. Te naj bi omejile prekomerno nabiranje gob, ki ga številni opisujejo že kot ropanje gozdov. Svoja stališča so na nedavni okrogli mizi soočili predstavniki gobarskih društev, državnih institucij in lastniki gozdov, ki pa si vinjete razlagajo vsak po svoje.

Ljubljana – Člani različnih gobarskih društev (okroglo mizo je organiziralo Gobarsko mikološko društvo Ljub­ljana) so uvodoma poudarili, da si že dlje časa prizadevajo za zaščito gob in narave ter zakonske spremembe na tem področju.

Kot je bilo slišati, je v številnih gozdovih v sezoni že več gobarjev kot gob, česar gozd preprosto ne prenese več, še posebej zato, ker številni gobe, ki jih ne poznajo, uničujejo, saj je gobarsko znanje večine zelo pomanjkljivo. V društvih si zato prizadevajo za vse možnosti, ki bi zagotovile večji nadzor nad obiskovalci gozdov. »V sezoni jurčkov se skozi Gorje vsak dan pelje od 1200-1300 vozil večinoma ljub­ljanskih registracij, in če upoštevamo, da v vsakem sedita le po dva gobarja, ki nabereta vsak le po dva kilograma, je to skoraj šest ton jurčkov na dan in to le med delovniki! Če ne bomo uvedli vinjet, bomo Pokljuko uničili,« je ogorčen Pavel Jakopič, predsednik Gobarskega društva Gorje. Pobude za rešitev tega problema podpirajo tudi v Triglavskem narodnem parku. »Zakon o TNP iz leta 2010 je nabiranje gob, zelišč in gozdnih sadežev omejil le na 3. varovalni pas, ki predstavlja le tretjino parka, a trum obiskovalcev to ne zaustavi. Z največjimi pritiski gobarjev se soočamo na Pokljuki in Mežakli, težava pa je predvsem s komercialnimi nabiralci gob, ki poberejo vse, kar vidijo. Trenutna zakonodaja je dobra, a kaj ko je nihče ne upošteva,« meni Andrej Arih iz TNP. Ne le v zakonu o TNP, omejitve gobarjenja so jasno zapisane tudi v Uredbi o varstvu samoniklih gliv, ki določa zgornjo mejo dveh kilogramov, a kaj ko je nadzor nad tem prepuščen le trinajstim gozdarskim inšpektorjem. »Žal je mentaliteta Slovencev taka, da zakonodaje ne upoštevamo in edina rešitev bi bila strožji nadzor. Gozdarski inšpektorji si želimo, da bi nas pri nadzoru okrepili inšpektorji za okolje in gozdarski nadzorniki. Dvomim, da bo uvedba vinjet izboljšala kulturo gobarjev. Še omejitve dveh kilogramov se nihče ne drži, kdo bo potem kupil dovolilnico,« se sprašuje ena od dveh gozdarskih inšpektorjev na Gorenjskem Urška Ahačič Pogačnik. A lastniki gozdov opozarjajo, da jim tovrstni nadzor ni dovolj, saj si zaradi uvedbe nepremičninskega davka v svojih gozdovih želijo več vpliva in tudi odškodnino, saj jim obiskovalci gozda uničujejo ceste, jih ovirajo pri delu in puščajo smeti. Prav tako se zavedajo, da vrednost gozda ni le v lesu, pač pa tudi v gobah in drugih gozdnih sadežih. Dovolilnice podpirajo, ker tisti brez njih, po njihovem prepričanju, ne bodo več smeli v gozd.

A razprava je pustila vrsto odprtih vprašanj. Kdo bo vinjete izdajal, koliko bodo stale, bo z njimi količina omejena ali ne in predvsem, kdo bo imel od njih dobiček. Če v gobarskih društvih pričakujejo, da bo šel denar od vinjet predvsem za izobraževanje gobarjev, pa lastniki gozdov od tega pričakujejo odškodnino za svojo las­tnino.