Kljub krizi rastejo in veliko zaposlujejo

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 28. oktober 2013 / 18:26

Žirovsko podjetje Mapro ves čas konstantno raste in ustvarja nova delovna mesta. Kljub krizi in visoki brezposelnosti pa ustrezne kadre zelo težko najdejo.

Žiri – Družinsko podjetje Mapro, specializirano za proizvodnjo hidravličnih cilindrov in njihovih sestavnih delov, je eno večjih žirov­skih podjetij. Božo Plesec ga je ustanovil leta 1992, kasneje se mu je pridružil oče Maks. Leta 2004 so se preselili v industrijsko cono v Žireh. Podjetje vsa leta konstantno raste, skoraj vsako leto kandidira za gorenjsko gazelo (najhitreje rastoče podjetje). Lani, ko je poslovanje nekoliko zastalo zaradi smrti v družini, so tako ustvarili že okoli 2,4 milijona evrov prometa. Vzporedno z rastjo podjetja se je povečevalo tudi število zaposlenih; trenutno jih imajo 32, samo letos so na novo zaposlili kar sedem delavcev, čeprav imajo s pridobivanjem strokovnega kadra velike težave, kar se ob trenutni stopnji brezposelnosti zdi skoraj nemogoče. Tudi o tem smo se pogovarjali s člani družine Plesec – ustanoviteljem in direktorjem podjetja Božom Plescem, njegovo ženo Jasno, odgovorno za kadrovsko-finančni del, in očetom Maksom, prokuristom podjetja, ki je še vedno srce proizvodnje in razvoja. V družinsko podjetje je tesno vpet tudi Božov brat Dejan, ki v Mapru skrbi za organizacijo informacijskih sistemov.

»S pridobivanjem ustreznih kadrov imamo res velike težave. V zadnjih letih smo iskali CNC operaterje in projektne inženirje ali projektante konstrukterje. Tega kadra pa na tržišču preprosto ni. Že pred leti smo se zato obrnili na direktorja Šolskega centra Škofja Loka Martina Pivka, če bi nam lahko posredoval kakšne morebitne kandidate za nove delavce, a ni nobenega, ki bi prišel k nam. Iskali smo jih tudi preko strojne fakultete v Ljubljani, a brez pravega učinka. Pomanjkanje CNC operaterjev smo nazadnje rešili tako, da smo tega dela priučili ljudi, ki so delali na podobnih delovnih mestih, medtem ko še vedno nujno potrebujemo projektnega inženirja,« je razložila Jasna Plesec.

Ali se vas ustrezni kadri izogibajo zaradi lokacije?

Jasna: »Žiri niso na napačni lokaciji, saj so Logatec, Vrhnika, Škofja Loka, Cerkno ali Idrija od nas oddaljeni le pol ure vožnje z avtomobilom, a kadra enostavno ni. Res pa je, da si želimo kader, ki živi razmeroma blizu, saj je to dodatna garancija, da bo pri nas tudi ostal. K nam prihajajo zaenkrat samo učenci, ki zaključujejo osnovno šolo in sprašujejo po štipendijah. Trenutno štipendiramo dva dijaka. Od štipendistov pričakujemo, da se bodo po končanem šolanju pri nas tudi zaposlili, zato radi vidimo, da že sedaj, kolikor zmorejo, spoznavajo naše delo.«

Kratkoročna rešitev bi bila najem delavcev preko agencij za posredovanje dela?

Božo: »Tega načina pridobivanja delavcev ne maramo. Mi želimo zaposliti kader, ki je po osnovni izobrazbi strojne smeri in živi razmeroma blizu. Želimo, da se pri nas delavec dobro počuti in da v podjetju tudi želi ostati, ne da bi ves čas iskal zaposlitev bližje svojemu domu. Ne nazadnje vanj investiramo kar nekaj časa in znanja.«

Jasna: »Naši zaposleni imajo vsi pogodbe za nedoločen čas, razen tistih, ki nadomeščajo delavce na daljši bolniški odsotnosti. Smo tudi družbeno odgovorni, pomagamo humanitarnim organizacijam, doniramo, kolikor le moremo. Otroke naših delavcev obišče dedek Mraz, podjetje prispeva za njegova darila.«

Kako se kadrovske težave odražajo v poslovanju podjetja?

Jasna: »Na vsa povpraševanja je seveda treba odgovoriti s ponudbo, ki zajema hitro tehnično risbo vseh sestavnih delov cilindra in kalkulacijo. In ker nimamo dovolj projektantov, trenutno imamo dva, nujno pa bi rabili še tretjega, to težavo zaenkrat rešujemo v krogu družine izven delovnega časa. Če bi imeli zadosti projektantov, bi zagotovo hitreje odgovorili na povpraševanje in s tem tudi pridobili več naročil. A zaenkrat imamo dela veliko, proizvodnja pri nas poteka v dveh izmenah. Naši proizvodi so odlične kakovosti in trudimo se pridobiti čimveč kupcev. Ne nazad­nje imamo v Mapru letos 30-odstotno rast števila zaposlenih v obdobju, ko drugje ni zaposlitev. Za zdaj dobro kaže. Tudi podjetje se razvija počasi, brez tveganih preskokov. Niti ne moremo prehitevati, ker rast podjetja večinoma financiramo iz las­tnih sredstev.«

Kriza se vas torej ni dotaknila?

Božo: »Leta 2008, ko je prišel prvi val krize, se je rast podjetja nekoliko ustavila, tako tudi zaposlovanje. Ker smo se tedaj odločili, da se usmerimo tudi na evropski trg, smo začeli več vlagati v promocijo, zasnovali smo novo celostno podobo, s katero smo se lahko predstavili na tujem trgu. Lahko rečem, da se nam je to obrestovalo.«

Jasna: »Večino naših cilindrov, okoli 80 odstotkov, sedaj prodamo na tuj trg, ostalo v Sloveniji, kjer s prodajo hidravličnih cilindrov pokrivamo med 25 in 30 odstotkov trga. Pri prodaji sestavnih delov za cilindre pa imamo v Sloveniji večinski delež. Naši proizvodi se uporabljajo v ladjedelništvu, za delovne stroje, dvigala, kmetijsko mehanizacijo, za stroje za reciklažo …, največ pa prodamo v Nemčijo, Avstrijo Italijo, Francijo in na Švedsko, delali smo tudi za Rusijo. Kupci so razpršeni in nismo odvisni od enega ali dveh. «

Pa so tudi dobri plačniki?

Jasna: »Največji kupci v Sloveniji so pridni plačniki, ostali s plačili zamujajo več mesecev, kar je posledica bančnega krča, ker podjetja ne dobijo svežega bančnega kapitala za financiranje lastne proizvodnje. To pomeni, da v poslovni verigi čakajo vsi dobavitelji poplačilo terjatev od svojega kupca. Šele ko ta dobi plačilo svojih terjatev, lahko poplača svoje obveznosti. Največji problem v Sloveniji je torej plačilna disciplina in naš primer ni osamljen, pač pa je to značilno za celotno slovensko gospodarstvo. A za izterjavo plačila se je treba truditi tudi v tujini, nikjer ni idealno.«

Kakšni so načrti za prihodnost?

Maks: »Predvsem ne smemo zaspati, veliko vlagamo v izobraževanje kadrov, ustanovili smo tudi las­tno razvojno skupino. Želimo ustvarjati višjo dodano vrednost, zato delamo na projektih dvostranskih teleskopskih cilindrov. Zelo zanimiv in zahteven je projekt vodne hidravlike, pri katerem smo pred dvema letoma sodelovali v evropskem projektu CROSS INNO skupaj s strojno fakulteto, sodelujemo pa tudi z drugimi fakultetami. Vmes je sicer malo zastal, a računamo, da bomo letos začeli testiranje. Vodna hidravlika se bo uporabljala na jahtah in čolnih, njeno prihodnost pa vidim tudi v medicinski, farmacevtski in prehrambeni industriji ter še na katerem drugem področju, bližje širšemu potrošništvu. Realizacija projekta finančno sloni na naših plečih, ker pa imajo taki izdelki visoko dodano vrednost, upamo, da se nam bo v prihodnosti vložek dobro obrestoval.«

Božo: »Projekt vodne hidravlike je dolgoročno zastavljen in bomo šele videli, kaj bo iz njega nastalo. Kratkoročni cilji pa so vezani na stranki iz Finske in Nizozemske. Pri prvi stranki gre za cilindre za marinsko aplikacijo iz nerjavečega jekla, kjer bi ustvarili nekoliko večjo dodano vrednost, pri nizozemski stranki pa gre za bolj zahtevno industrijsko hidravliko.«