Tožilka Kuzma še vedno čaka

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sreda, 23. oktober 2013 / 10:26

Vodja kranjskega okrožnega tožilstva, višja državna tožilka Irena Kuzma že dobro leto dni čaka, da vlada odloči o njenem (ne)imenovanju za vrhovno državno tožilko.

Kranj – Že julija lani je bil objavljen razpis za dve prosti mesti vrhovnega državnega tožilca, na katerega se je prijavila tudi vodja kranjskega okrožnega tožilstva, višja državna tožilka Irena Kuzma. Čeprav je bila ocenjena kot ustrezna kandidatka, ki izpolnjuje tudi vse zahtevane pogoje, postopka za njeno imenovanje tedaj še Janševa vlada ni pripeljala do konca, z odločitvijo pa sedaj odlaša tudi aktualna vlada, čeprav ji je pravosodno minis­trstvo predlog za imenovanje posredovalo že 22. aprila letos.

Da tožilka Irena Kuzma izpolnjuje pogoje za napredovanje, je državnotožilski svet ugotovil že v oceni tožilske službe v letu 2010, podobno pa je ugotovil tudi v dokončnem mnenju v decembru 2012. Tudi generalni državni tožilec Zvonko Fišer jo je oktobra lani ocenil kot eno od najustreznejših kandidatov za novega vrhovnega državnega tožilca. Zakaj torej tako dolgo odlašanje odločanja o (ne)imenovanju Kuzmove za vrhovno državno tožilko, nam iz vlade do včeraj niso odgovorili, vodja kranjskega tožilstva pa nam je kratko odgovorila le, da ji razlogi, da vlada ne izpelje postopka njenega imenovanja, niso znani.

Šušlja se, da vlada čaka na sodni epilog tožbe, ki jo je zaradi domnevnega šikaniranja in poniževanja sprožila nekdanja vodja administracije kranjskega tožilstva Dalja Mali, ki jo je Kuzmova leta 2008 odpustila. Ljub­ljansko višje delovno in socialno sodišče je marca lani že ugotovilo, da je bila Malijeva odpuščena nezakonito in ji zato pripada odškodnina, kako visoka (največ do 18 mesečnih plač), pa mora sodišče še odločiti, kakor tudi o tem, ali se Malijeva lahko vrne v službo na kranjsko tožilstvo.

Kuzmova, ki kranjsko tožilstvo vodi že od leta 2000, dvomi, da se je postopek njenega imenovanja na vladi zavlekel ravno zaradi zadeve z odpuščeno uslužbenko: »Menim, da odločitev vlade ne more biti povezana z odpuščanjem Dalje Mali, saj dvomim, da je s tem sploh seznanjena, kajti s strani vlade nikoli ni bilo naslovljenega nobenega vprašanja, povezanega s postopkom odpovedi tej delavki.« Pri tem dodaja, da je ljubljansko višje delovno in socialno sodišče nasprotno od sodišča prve stopnje sicer res razsodilo, da je bila odpoved pogodbe Dalji Mali nezakonita, vendar le zato, ker je bil prekoračen 30-dnevni rok, v katerem mora biti delavcu pogodba odpovedana. »Do prekoračitve tega roka je prišlo, ker je delavka z zdravniškimi spričevali specialistov opravičevala odsotnost na zagovorih, na katere je bila vabljena, in je zatrjevala, da zaradi zdravstvenega stanja zagovora ne more podati, da pa ga želi podati. Ker sem ocenila, da njeno zdravstveno stanje, ki je izhajalo iz zdravniških potrdil specialistov, delavki res ne omogoča zagovora, štela sem pa, da je zagovor nujno potreben, sem z odpovedjo pogodbe čakala do njenega pisnega zagovora, to pa je bilo res že po preteku 30 dni. Delovno in socialno sodišče prve stop­nje je štelo, da je bil zagovor glede na opisane razloge pravočasen in potreben, sodišče druge stopnje pa je menilo, da sem rok prekoračila in je zato ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe,« je pojasnila.