Povprečna letina sadja

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 6. oktober 2013 / 14:18

»V sadjarstvu so posledice suše občutili predvsem na peščenih tleh,« pravi Tatjana Zupan, vodja sadovnjaka Resje in predsednica Sadjarskega društva Gorenjske.

Kakšna bo letos sadna letina?

»Letina v nasadu Re­sje bo povprečna, količinsko bo približno enaka kot lani, ko smo pridelali okrog 440 ton sadja. Pozna se posledica suše, zgodnje sadje je bilo zaradi tega bolj drobno, pri poznem je bil pri določenih sortah kak sadež zapečen, a škoda ni tolikšna, da bi jo prijavili. Pri nas je bilo poleti vendarle nekaj padavin pa tudi zemlja je precej »globoka« in dobro zadržuje vodo. Sadje je tudi kakovostno, vse sorte jabolk so lepo obarvane in okusne. To je vpliv značilne gorenjske klime, predvsem hladnih noči.«

Verjetno je bilo na peščenih tleh drugače ...

»Tam so se jablane v poletni vročini in ob pomanjkanju vode začele sušiti, plodovi so ostali drobni, zakrknjeni in se niso razvili in odebelili niti potlej, ko je bilo dovolj padavin in so se razmere za rast in razvoj normalizirale. Ponekod se je suša kazala tudi tako, da je s sadnega drevja odpadlo več plodov, kot je sicer običajno.«

Kakšna bo letina v ljubiteljskih oz. kmečkih sadovnjakih?

»Tu so velike razlike. Ponekod je sadje dobro obrodilo, drugje ga je bolj malo. Nekateri so imeli probleme z ušmi in s škrlupom, zaradi suše je tudi več slabega sadja, ki bo gnilo.«

Za sadjarje je bilo torej letos zahtevno leto ...

»Spomladi je bilo deževno in dolgo časa hladno, nato je bila suša, potlej spet precej deževno obdobje. Bolezni in škodljivcev je bilo več kot v običajnih letih, a za Resje lahko rečem, da smo bili pri zaščiti uspešni. Pri tej je bolj kot število škropljenj pomembno, da sadjar ujame pravi čas, za kar pa potrebuje znanje in izkušnje. Da tega ni nikoli dovolj, poskrbi narava z vsako leto drugačnimi razmerami.«

V Resju imate del nasada pod mrežo, ki ščiti pred točo. Vam je mreža letos kaj koristila?

»Letos ni bilo toče, a si je nikdar ne želimo, saj je od sedemnajstih hektarjev rodnega nasada pod mrežo le nekaj manj kot pet hektarjev nasada – nov, tri leta star nasad in starejši nasad zlatega delišesa, pri katerem se poškodbe od toče najbolj poznajo.«

Sadje je letos dozorelo malo kasneje kot običajno ...

»Sadno drevje je spomladi zaradi hladnega, deževnega vremena cvetelo nekoliko pozneje, tako da se je ves razvoj zamaknil za kakšen teden. V Resju smo zgodnje sadje začeli obirati okrog prvega septembra, prejšnji teden pa smo začeli še s poznimi sortami. Računamo, da bomo z obiranjem končali do konca oktobra.«

Je bilo obiralce težko dobiti?

»Letos imamo okrog petinštirideset obiralcev, večina jih je iz bližnje okolice. Ni jih bilo težko dobiti, zdaj, v kriznih časih, je po tem delu precejšnje povpraševanje.«

Je sadje lažje pridelati ali prodati?

»Nikoli ga ni problem prodati, vprašanje pa je, po kakšni ceni. V Resju ga bomo poskušali dobro polovico prodati jeseni, ostalega bomo dali v hladilnico in ga prodajali do aprila, nekaj ga bomo predelali tudi v sok in v kis.«

Kakšna cena se obeta?

»V Resju smo zgodnja jabolka prodajali po ceni od 1 do 1,29 evra za kilogram. Za pozna jabolka bo cena pod en evro, višja bo le pri sortah, po katerih je večje povpraševanje. Cene so letos malo višje kot lani, nekaj k temu prispeva tudi višji davek na dodano vrednost.«

Letos ste zasadili tudi ekološki sadovnjak ...

»Nasad je velik pol hektarja, v njem so odpornejše sorte. Za zdaj dobro raste, prve sadeže pričakujemo čez dve leti. Nasad bomo v prihod­nje še nekoliko povečali pa tudi v ostalem delu sadovnjaka bomo dali več poudarka odpornejšim sortam.«