Veličastna lepotica

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 30. september 2013 / 12:44

Rjavina (2532 m) - Mogočna dama v soseščini Triglava. Nobena od poti, ki vodijo nanjo, ni enostavna. Gora, ki zahteva stabilno vreme in nič vrtoglavice. V primeru nevihte vanjo gotovo udari strela.

Vroči poletni dnevi, ko je vreme stabilno, so idealni za obisk vrtoglave in zahtevne sosede očaka Triglava. Ja, danes se bomo povzpeli na Rjavino; iz Pekla se bomo povzpeli do Nebes. Skoraj dobesedno.

Zapeljemo se v Mojstrano, kjer nadaljujemo v smeri Radovne in Krme. Tik preden se cesta razcepi, zavijemo desno, na gozdno cesto, ki pelje v dolino Kot. Sicer dobro vzdrževana cesta, z enim, od vode vedno razritim klančkom, se konča v Lengarjevem rovtu, kjer je naše izhodišče na nadmorski višini 950 m.

S parkirišča nadaljujemo v smeri markirane poti proti Rjavini oz. Staničevi koči; najprej skozi gozd, ko prečimo hudourniško grapo, se pot spremeni v stezo in se začne vse strmeje vzpenjati po levi strani doline. Mestoma izpostavljena pot je na kritičnih točkah zavarovana z jeklenicami. Nekaj metrov nad gozdno mejo je studenček blagodejne vode, ki v vročih dneh pogasi žejo in osveži suha usta. Prečimo grapo in se začnemo spet strmeje vzpenjati skozi rušje. Zagrizemo v valovito, kraško pobočje Gube. Na vrhu Gub dosežemo balvan, imenovan Debeli kamen. Od njega nadaljujemo naprej po gruščnatem pobočju do razcepa: desno se odcepi pot proti Spodnji Vrbanovi špici, levo pa nadaljujemo proti Staničevi koči. Po približno 15 minutah smo na spod­njem robu Pekla, kjer se levo odcepi pot proti Rjavini.

V spodnjem delu plezamo oz. hodimo po razčlenjenem skalovju, po skrotju. Previdnost je nujna, saj je pot posuta z gruščem in nevarna za zdrs. Kar nekaj časa traja, da dosežemo prve jeklenice in kline. Pot se strmo dviga po izrazitem stebru. Višino pridobivamo po naravnih prehodih, varovala so v brezhibnem stanju. Sledi prečenje grape v levo, kar je odlično zavarovano. Na koncu prečke prestopimo na drugo stran grebena in nadaljujemo po izrazito ozkem in izpostavljenem grebenu, ki višje preči razpoko, kjer se s pomočjo skob povzpne do manj strmega dela. Od grebena in izstopa iz zavarovane poti nas loči še nekaj korakov, ko se nam z desne priključi grebenska pot. Na grebenu zavijemo levo, kjer nas čaka sestop po navpičnem kaminu, približno 30 metrov. V tem delu samovarovanje ne pride v poštev, saj imamo na voljo le kline in skobe, zato je na tem najtežjem delu potrebna popolna koncentracija. Po lažjem svetu se začnemo vzpenjati proti vrhu Rjavine, mimo dveh naravnih oken. Pot je tudi tukaj posuta z gruščem, zato previdno. Na vrhu nas čaka skrinjica z vpisno knjigo in žigom, ter fenomenalni razgled. Pod nami je na eni strani dolina Krma, na drugi Kot, nad katerim se razprostira greben Vrbanovih špic, v ozadju se vidi Begunjski vrh, nad vsemi pa kraljuje Triglav. Škrlatico, slovensko kraljico, imamo na dosegu roke, ob njej pa Dolkovo špico, pa Stenar, pred njo pa Rokave, Oltar, Dovški križ, Škrnatarico, Kukovo špico, Sleme. Če je dovolj jasno, vidimo Jalovec, Mangart, Bovški Gamsovec. Nad Krmo se dviguje greben od Debele peči do Tosca.

Sestop ni enostaven, predvsem pa je dolg. Do škrbine moramo ponovno preplezati navpični kamin, od škrbine dalje pa sledimo grebenski poti, ki je dobro varovana z jeklenico. Dosežemo jugozahodni vrh Rjavine, sledi malce lažji teren, nato pa strm sestop po skrotastem terenu do Dovških vratc. Ker želimo do Staničeve koče, sledimo markacijam in z Dovških vratc pridobimo še kar nekaj višine. Ja, pot po tej zakraseli planoti se precej vleče. Od Staničeve koče sestopimo nazaj do jeklenega konjička skozi dolino Kot. Za nami je veličas­tna in fizično naporna tura.

Nadmorska višina: 2532 m
Višinska razlika: 1582 m
Trajanje: 9 do 10 ur
Zahtevnost: 5 zvezdic