Slovenski zunanji minister Karl Erjavec in koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser na petkovem sestanku na Brdu / Foto: Gorazd Kavčič

Slovenija in Koroška utrjujeta sodelovanje

Pred desetimi leti se je zadnjič sestal kontaktni komite Slovenija – Koroška, v katerem so se predstavniki obeh strani dogovarjali za sodelovanje. Pretekli petek je zaživel na novo, vendar pod novim imenom Skupni odbor Slovenija – Koroška in skupnim vodenjem slovenskega zunanjega ministra in koroškega deželnega glavarja. V petek sta na sestanku na Brdu to vlogo opravljala slovenski minister za zunanje zadeve Karl Erjavec in koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser. Naš minister je v izjavi po sestanku povedal, da so odnosi med Koroško in Slovenijo na zelo visoki ravni in so tudi rezultat osebnih prizadevanj deželnega glavarja dr. Kaiserja, za kar se mu je naš minister posebej zahvalil. »Današnje srečanje je dokaz, da se je v zadnjih letih v odnosih med Slovenijo in Koroško izoblikovalo zaupanje med ljudmi, politiki in vladami. V tem smislu je treba sodelovanje v korist ljudi na obeh straneh meje nadaljevati,« je povedal koroški deželni glavar.

V skupno izjavo, ki so jo sprejeli na petkovi seji na Brdu, so zapisali, da ima slovenska manjšina na Koroškem v tem sodelovanju poseben pomen, v spremenjenih okoliščinah, ko sta obe sosednji državi članici Evropske unije, pa si bosta tako Slovenija kot Koroška prizadevali za učinkovitejše skupno delovanje v čezmejnih projektih in nadnacionalnih programih. Področje sodelovanja je široko. Vanj so vključeni prostorski razvoj in sodelovanje pri projektih, ki bodo imeli čezmejne učinke, prometne povezave, energija, varstvo okolja in trajnostne ter učinkovite rabe naravnih virov, kjer so posebej omenjeni zagotavljanje poplavne varnosti, ohranjanje narave in vodnih virov na območju Karavank, kakovost zraka in uporaba lesne biomase za ogrevanje. Skupna izjava zavezuje obe strani k sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Kako pomembna je hitra sosedska pomoč, je pokazala zadnja naravna nesreča zaradi žledu v Sloveniji. Področja, na katerih bosta sodelovali sosedi Koroška in Slovenija, so še socialna politika in zaposlovanje, izobraževanje, ki obsega tudi slovensko manjšinsko šolstvo na Koroškem, znanost, raziskovanje in zdravje, kultura z upoštevanjem slovenske kulturne dejavnosti na Koroškem, javna uprava, storitve in za obe strani pomembni kmetijstvo in razvoj podeželja, kjer so predvidene tudi skupne predstavitve na sejmih in podobnih prireditvah.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / torek, 15. avgust 2023 / 21:59

Ljubezen z Evo

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 20. avgust 2019 / 10:55

Narodi morajo držati skupaj

Ko so leta 2007 z vstopom Slovenije v schengensko območje padle državne meje s sosednjimi državami, so po mnenju številnih padle tudi meje v glavah. Obiskovalci Plesa brez meja na prelazu...

Naklo / torek, 20. avgust 2019 / 10:53

Intenzivna gradnja Glavne ceste skozi Naklo

Naklo – V tem času se intenzivno gradi Glavna cesta skozi Naklo, najgloblje instalacije za fekalno in meteorno kanalizacijo so zaključene, zdaj umeščajo telekomunikacije, elektro naprave in postavl...

Kronika / torek, 20. avgust 2019 / 10:50

Jeseničan tihotapil tujce

Murska Sobota, Jesenice – Jeseničana Maria Nuždića so pred dnevi na okrožnem sodišču v Murski Soboti obsodili na leto dni zapora in dva tisoč evrov denarne kazni, ker je iz Hrvaške v Pomurje tihota...

Razvedrilo / torek, 20. avgust 2019 / 10:46

Vaška uspešnica

Kmečki praznik pod Storžičem so v Bašlju letos organizirali že štiriintridesetič. Vreme je bilo kot naslikano, dogajanje pa letos prava uspešnica.

Rekreacija / torek, 20. avgust 2019 / 10:38

Ob Nežiderskem jezeru (5)

Bratislava je glavno mesto Slovaške in tudi največje mesto te države. Uradno se tako imenuje šele od leta 1919, pred tem so tudi Slovaki uporabljali iz nemščine izvirajoče ime Prešporok, n...