Kožuhova spet doma v Breznici
Francka in Blaž Kožuh, ki jima je plaz novembra 2012 tako poškodoval hišo, da sta se izselila in so jo morali podreti, sta se pred tremi tedni vselila v novo hišo. Stoji le nekaj stran od prejšnje v domači Breznici.
Breznica pod Lubnikom – Kožuhovima je bilo hudo, da sta morala dati podreti hišo, v katero sta vlagala desetletja. A ni bilo druge izbire: plaz je stavbo novembra 2012 tako poškodoval, da je bilo življenje v njej nevarno in sta se morala izseliti. Kazalo je, da se ne bosta nikoli več vrnila v domačo Breznico, a po poldrugem letu sta spet doma, v novi montažni hišici le nekaj stran od prejšnje.
»Nikoli ne bi imela doma, če ne bi bilo dobrih ljudi,« po treh tednih, ko sta spet na svojem, pravi Francka Kožuh. V Škofji Loki so namreč sprožili dobrodelno akcijo, denar za nov dom zakoncev Kožuh sta zbirala Rdeči križ in Karitas, nekaj se ga je nateklo z dobrodelnimi prireditvami na Češnjici v Železnikih, pri Svetem Duhu in v domači Breznici, dobri ljudje so prispevali tudi v materialu. Leto dni in tri mesece sta začasno živela v Škofji Loki, kjer jima je prazno hišo svojih staršev odstopila prijazna znanka. Medtem pa je v Breznici rasla njuna nova montažna hiša.
Spočetka je kazalo, da na svoji parceli v Breznici ne bosta mogla graditi. V blok nista želela, Blaž je dejal, da raje umre. Toda nakupa novega zemljišča in še gradnje si z dvema nizkima delavskima pokojninama nista mogla privoščiti. Potem sta na predlog prijatelja Toneta Trevna, ki jima je nesebično pomagal ves čas gradnje, naročila geološke raziskave. Strokovnjaki so ocenili, da je gradnja na obstoječi parceli le nekaj proč od prvotne hiše mogoča, če postavijo globoke temelje in tako zagotovijo, da bo nova hiša stabilna. »Postavili so dvanajst pilotov in jih dvanajst metrov globoko vkopali v zemljo. Tako so temelji po zagotovilu strokovnjakov dovolj trdni. Montažna hiša, postavljena nanje, je nekaj manjše kvadrature kot prejšnja, a za naju je dovolj. Pomembno je, da sva spet na svojem, doma,« pripoveduje Francka. »Marsikdo, ki je daroval denar, da sva dobila nov dom, se oglasi pri naju in se tako prepriča, da je šel denar res za pravo stvar. Midva pa sva vsem iskreno hvaležna, da so nama to omogočili. Leto in tri mesece je trajalo, da je bila zgrajena nova hiša. Vanjo sva tudi sama vložila vse prihranke in tudi ves čas delala, kar se nama tudi pozna pri zdravju.«
Kožuhova sta spet srečna. In kmalu po vselitvi se je razrasla tudi sobna rastlinica družinska sreča. Naj jima lepo uspeva, v pravem in prenesenem pomenu besede!