ARTISTrio za prihodnost
Prejšnji vikend je na 14. mednarodnem tekmovanju Trio di Trieste v Trstu uspešno nastopil Munich ARTISTrio, v katerem igrata tudi dva odlična mlada glasbenika iz Kranja. O uspehu in načrtih za prihodnost sem se pogovarjal z Bogatajevima, Matjažem in Marušo.
Trstenik – Mednarodno tekmovanje za nagrado Trio di Trieste je poleg vsakoletnega ARD-jevega tekmovanja v Münchnu eno najpomembnejših tekmovanj za komorne skupine v svetu, imenuje pa se po legendarnem svetovno znanem tržaškem triu, ki je od leta 1933 naprej deloval več kot šestdeset let. »Ker smo po naši starosti in času delovanja še zelo mlad trio, smo si to eminentno tekmovanje v prvi vrsti izbrali za izziv s ciljem, da pridemo v zaključni finale,« je prijavo na tekmovanje pojasnil violinist Matjaž Bogataj. Ob njem v Munich ARTISTriu muzicirata še violončelistka, njegova sestra, Maruša Bogataj in pianistka ukrajinskega rodu Kateryna Khodos, ki tako kot Kranjčana zadnja leta živi Münchnu. Mladi glasbeniki Matjaž in Katja (kot jo kličeta Slovenca) sta bila rojena leta 1987, Maruša je tri leta mlajša; poznajo se približno leto in pol, od lanskega oktobra pa skupaj delujejo v triu. Vsi že šolani glasbeniki solisti, z magisterijem vsak iz svojega inštrumenta, zdaj kot trio v Münchnu študirajo še komorno glasbo. »Najina želja je vselej bila, da bi lahko skupaj igrala in pokazala se je priložnost v tem triu. S Katjo smo se prijavili na sprejemne izpite na münchenski Visoki šoli za glasbo in teater in se vpisali na enoletni magistrski študij. Poleg tega smo v zadnjem času pripravili nekaj recitalov v Sloveniji, Švici in Nemčiji, za Radio Slovenija smo posneli Ravelov trio … Kar precej priložnosti v enem samem letu nas je spodbudilo, da poskusimo tudi na tekmovanju,« o njihovem triu pove Matjaž.
V Trst so najprej poslali prijavo, priložili posnetek svoje izvedbe Brahmsovega Klavirskega tria v H-duru op. 8 in bili med šestnajstimi kandidati povabljeni v drugi krog, v katerem se je šest triov in trije kvarteti potegovalo za finale in prva tri mesta. »V drugem delu smo na visokem nivoju odigrali še eno Brahmsovo in Beethovnovo delo, ob tem pa še skladbo Rosa amara sodobnega italijanskega skladatelja Roca De Cie,« razloži Maruša Bogataj in doda, da so igrali odlično, nekoliko jih je s svojo Zagrenjeno rožo namučil le »modernjak«, kot v duhovitem tonu poimenuje sodobnega avtorja. Zadnje dni pred nastopom so menda vstajali ob šesti uri zjutraj, da so se navadili na dopoldanski tekmovalni termin ob pol deseti uri, ko so bili na vrsti pred sedemčlansko žirijo, v kateri so bili sami vrhunski glasbeniki, med njimi tudi naš priznani violončelist Miloš Mlejnik. Finalni nastop je bil podobno kot v drugem krogu dolg približno eno uro, igrali pa so Ravelov Klavirski trio v a-molu in še en Mendelsshonov trio. »Žal se je predsednik komisije Bruno Canino vzdržal, saj smo bili, ne vedoč, da bo v žiriji, pred nedavnim na enem njegovih »masterclassov« v Nemčiji. Mogoče nas je tudi to stalo prvega mesta, saj nam je manjkal le en glas in smo se uvrstili na drugo mesto. A se nam je njegova odločitev zdela iskrena in poštena,« razmišlja Maruša, njen brat pa dodaja, da je bil njihov cilj z odličnim nastopom dosežen, še posebej, ker so bili ob dveh kvartetih edini trio v finalu, zadovoljni pa so tudi ob številnih pohvalah, ki so jih prejeli po koncertu finalistov. Člani žirije Munich ARTISTriu obetajo še lepo prihodnost.
Ena od potrditev njihove odličnosti je bil tudi radijski posnetek njihovega nastopa, ki so ga v nedeljo, ko so se vračali v Slovenijo, lahko poslušali na osrednji postaji RAI 1. Trio si na ta način vsekakor pridobiva večjo prepoznavnost, saj na zaključnem koncertu ni manjkalo vrhunskih glasbenikov in mnogih imenitnežev. Nekaj koncertov je za sezono 2014/15 je že v zraku. V naslednjem letu tako načrtujejo tudi udeležbo na tekmovanju ARD, čez dve leti pa tudi na največjem tovrstnem tekmovanju v Melbournu. »Če bomo le sprejeti seveda. Sami bomo vse svoje sposobnosti usmerili v to,« je dodal Matjaž. V prihodnjih mesecih bosta Bogatajeva poleg študija in igranja v triu iskala tudi nove priložnosti na avdicijah za igranje v orkestrih. Oba pa seveda obožujeta predvsem komorno glasbo, kjer se lahko dokažeta tudi kot solista, skupaj s Katjo pa so tudi kot mala družina. »Zavedava se tudi, da je pomembno, da sva kot glasbenika čim bolj široka v sprejemanju novih izzivov, tako solističnih kot v komornih skupinah ali orkestrih. V tem sva zelo odprta,« razmišlja Maruša, zavedajoč se, da ju bo z bratom življenje pripeljalo tja, kamor ju bo vodila glasba. Bosta ostala v Nemčiji, kje drugje, se vrnila domov? Kdo bi vedel. Zagotovo pa ju bomo kmalu spet lahko slišali tudi pri nas.