Če ste v duševni stiski, poiščite pomoč

Duševne motnje so v porastu, v naslednjih dveh desetletjih naj bi breme duševnih motenj predstavljalo kar 25 odstotkov celotnega bremena vseh bolezni. Slovenija je po številu samomorov med desetimi najbolj ogroženimi državami na svetu.

V zadnjih desetih letih, od leta 2003 do leta 2012, si je na Gorenjskem življenje vzelo 427 oseb; 98 žensk in 329 moških. »Gorenjska se je po samomorilnem količniku v tem desetletju uvrščala malo pod slovensko povprečje, kar pomeni, da znotraj slovenskega prostora ne spada med s samomorom najbolj ogrožene regije, a je potrebno poudariti, da pa se Slovenija kot celota po samomorilnem količniku uvršča med deset najbolj ogroženih držav na svetu,« je povedala Alenka Hafner., dr. med., vodja Oddelka za socialno medicino pri Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj, in dodala, da število umrlih zaradi samomora v Sloveniji in tudi na Gorenjskem že nekaj let močno presega število smrtnih žrtev transportnih nezgod: »V letu 2012 je v Sloveniji v prometnih oziroma transportnih nezgodah umrlo 157 ljudi, življenje pa si je vzelo 443 oseb. Na Gorenjskem je istega leta v transportnih nezgodah življenje izgubilo 15 oseb, smrti zaradi samomorov je bilo 40, od tega 35 pri moških in 5 pri ženskah.« Svetovni dan preprečevanja samomora poteka pod geslom »Stigma: Pomembna ovira pri preprečevanju samomora«. Geslo, ki sta ga določili Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodna zveza za preprečevanje samomora, želi opozoriti, da so duševne motnje v porastu in da ocene kažejo, da bo v naslednjih dveh desetletjih breme duševnih motenj predstavljajo kar 25 odstotkov celotnega bremena vseh bolezni. »Duševne motnje in samomor pa še vedno pogosto spremlja stigma, ki je pomemben razlog, da večina tistih, ki trpijo zaradi duševnih motenj in/ali umrejo zaradi samomora, ne poišče ustrezne pomoči. Vzrokov za stigmo, povezano z duševnimi motnjami in samomorom, je veliko, eden od njih je preprosto v nepoznavanju duševnih motenj in samomorilnega vedenja,« je še povedala Alenka Hafner. Med druge dejavnike stigme strokovnjakinja prišteva tudi predsodke, negativna stališča in diskriminacijo, povezane z duševnimi motnjami in samomorilnim vedenjem in tudi kriminalizacijo samomorilnega vedenja …