Včasih prelistam Gorenjski Glas v knjižnici. Že prejšnji teden sem bil pozoren na komentar tega avtorja, ko je govoril o "Alenki" in "Janezu" v Disneyevskem slogu, ki je pravzaprav perfidna oblika agitpropa, z namenom dvigovanja legitimnosti povsem bizarnemu družbenemu dogajanju, kakršnemu smo priča zadnje čase, med najširšimi ljudskimi množicami. Janez in Alenka sta resda morda lahko tudi kakšen pravljični par s Triglavskih strmin, v slovenskem družbenem kontekstu pa sta politika, ki ju ne ločuje samo neznanska vrzel v kompetentnosti, pač pa predvsem sramoten in čisto neznosen apartheid osupljivih dvojnih meril, ki pa ga avtor popolnoma spregleda in ga ravno zato s svojimi prispevki v soglasju s tukajšnjo prevladujočo medijsko mentaliteto samo še poglablja in utrjuje. Človek se seveda sprašuje, kakšem smisel ima sploh novinarstvo, ki ne zmore temeljne distinkcije? Zavajanje ljudskih množic, ki se dandanes kot kakšni ujetniki Boscheve Ladje norcev naokoli prevažajo opijanjeni od zabavljačev s statusom norčkov socialističnega dvora tipa "mopedšou" ali "Nedeljski dnevnik"? Ali Gorenjski Glas? Komentar prejšnjega tedna avtor sklene z napovedjo današnjega, ki pa ni samo perfiden agitprop, pač pa čisto navadno nesramno klevetanje in žaljenje. Ko gre za Rovtarje, se spomnimo, da je to samo ena od "farških" vasi, kjer so ljudje v stoletjih kultivirali pokrajino in ustvarili civilizirano skupnost, ter nato kar naenkrat postali sovražniki ljudstva, ker so se tako domislili nestrpneži, na sovjetskih vadbiščih morilske obrti izšolani za genocid nad lastnim narodom. Pomor teh ljudi seveda ni bila kakšna "tragedija", pač pa načrtovan zločin. In okupacija ne opravičilo, pač pa zlorabljena okoliščina. V isti sapi, ko se avtor posmehuje današnjim glasnikom pomorjenih, si sam prisvaja pravico do odmerjanja pietete, kar je najmanj neokusno, in se pri tem še grdo spreneveda, saj dobro ve, kdo v tej državi z vsemi razpoložljivimi sredstvi preprečuje odkrivanje grobišč, identifikacijo žrtev in njihov pokop. To je res podlo početje, pač v preverjeni revolucionarni maniri, ko je žrtve treba najprej narediti (saj brez njih ni revolucije), in si potem prisvojiti še monopol nad mrtvimi dušami. Bodisi jih proslavljati za potrebe propagande (spomnimo se Dražgoš, Kokre ....), kar je seveda najbolj elegantno in hkrati izprijeno, sicer pa satanizirati oziroma izbrisati iz spomina. In če to vendarle ne gre, sejati meglo o nekih tragedijah. S tem, ko avtor Janšo in dr. Juhanta zaradi govorov v Rovtah označi za "farsični" osebi, ne da bi to s čimerkoli argumentiral, se pridružuje tistim propagandistom v Sloveniji, ki so govor obsodili, preden je bil sploh napisan (pravzaprav ga je obsodil že tudi sam v komentarju prejšnjega tedna). Takšno novinarstvo je zavržna propaganda. Glede na poznano usodo generala Rupnika, ki so ga komunisti umorili in potem ves čas medijsko satanizirali, gre v vzporejanju z Janšo spet za očiten primer medijskega hujskanja, kar je pravzaprav sovražni govor in s tem tudi kaznivo dejanje. Še en avtor, ki ne samo, da v tukajšnji primitivni medijski maniri, ki je v zadnjem času postala že kar nekakšna nacionalna folklora, po znanem receptu z diskreditacijo pripravlja teren za njegovo politično in sodno likvidacijo, ampak v subtilnem smislu insinuira tudi njegovo fizično likvidacijo (tako kot Rupnika bi bilo treba tudi njega, razberemo v ozadju takšnega podajanja). Ob tem, ko ga v navezi z domobranstvom žali s poražencem, namerno prezre njegov odločilen prispevek pri vzpostavljanju in obrambi te države, kar jo je postavilo na svetovni zemljevid in je brez dvoma edinstven dosežek v politični zgodovini naroda. Brez delitev in brez nasilja. Dejstva govorijo tukaj sama zase. Natančno se ve, kdo je zadevo izpeljal in kdo je tedaj v resnici izdajal. Kdo je tu zmagovalec in kdo "pokveka". In tudi z vsem kordonom svojih propagandistov in jurističnih eksekutorjev tega dejstva ne bodo mogli nikoli preglasiti. Tudi ne izbrisati sramote tedanjega predsedstva, ki je pred tem skoraj v en glas zahtevalo demilitarizacijo Slovenije. Z izjemo Ivana Omana, ki je sicer na podobni slovesnosti lanskega leta v (formalnem) porazu zločinske ideologije l. 90 prepoznal izpolnitev prizadevanj tistih, ki so se ji uprli že med vojno. Še ena "farsična" oseba torej! "Zlu se moramo upreti, vsi, odločno in nemudoma. A ne z nasiljem, saj bi se tako z njim samo poistovetili." Približno tako gre ena od "farsičnih" izjav govora v Rovtah, ki odraža povsem drugačno kulturo od tiste, ki avtorja zgornjega zapisa zaradi bogve kakšnih razlogov očitno tako fascinira, da se čuti poklicanega za njenega neutrudnega in slepega apologeta, kulture zla, ki je med vojno in po vojni brutalno morila nedolžne ljudi, se jim nato posmehovala, predvsem pa brez legitimnosti s svojimi blodnjavimi, z represijo podprtimi domislicami, uničila perspektivo in kariere celim generacijam, ter se naposled naselila po upravah državnih bank in državnih podjetij, kjer sedaj, podprta z militantnimi sindikalnimi politikanti, podivjanimi propagandisti in diletanstskimi jurističnimi teroristi, vzdržuje vladavino mafije, ki to državico pred našimi očmi izčrpava in potaplja v kaos. Vse, kar nam o tem zmore povedati avtor zgornjega zapisa, je idilična zgodbica o Janezu in Alenčici v objemu alpskih gora. Res pronicljivo in kritično novinarstvo! In ker se avtor prispevka na koncu zateče še k opevanju Borisa Pahorja, v ilustracijo perfidnemu medijskemu manipuliranju navajam še nekaj pisateljevih izjav zadnjega časa, ki so zanimive v glavnem zato, ker so bile načrtno zamolčane. "Janša ni smel na noben način pozitivno reševati politike, zato so nekdanji komunisti, ki vladajo v ozadju, ljudi poslali na cesto" O spontanovstajnikih: "Vsi tisti napisi in zmerjanje enega predsednika vlade! To je vaško početje, to ni nobena država." "Janša je bil izdajalec, ker je hotel prodati dve, tri podjetja, ko jih želi zdajšnja oblast prodati 15, pa ne bo izdala SLO." V izogib medijskemu potvarjanju prilagam tudi uradno stališče stranke SDS (in s tem "farsičnega" Janše) glede dogajanja v Sloveniji med vojno in tik po njej (sam sem se z njim seznanil med prebiranjem knjige "Za kulturo življenja", objavljeno pa je bilo menda že l. 2009). S tem opravljam delo, ki bi ga morali opraviti novinarji, ko bi to v resnici bili. 1. Okupacija je bila podlaga vsega zla. Brez nje ne bi bilo ne vojne, ne revolucije, ne kolaboracije in ne povojnih pobojev. 2. Upor proti okupatorju je bil častno dejanje. 3. Izkoriščanje oboroženega odpora proti okupatorju za prevzem oblasti je bilo zavržno dejanje. 4. Samoobramba in upor proti revolucionarnemu nasilju je bilo legitimno dejanje. 5. Kolaboracija z okupatorjem je bila zavržno dejanje. 6. Medvojni in povojni poboji vojnih ujetnikov in civilistov so bili zločin, ne glede na to, kdo jih je izvedel. 7. Posamezniki so imeli znotraj tragičnega dogajanja v času vojne in po njej tudi svoje osebne razloge in odgovornosti, zato je potrebno glede individualne krivde in odgovornosti vsakega soditi posebej. A.H., Kranj http://www.rtvslo.si/blog/portom/farsa-pri-gorenjskem-glasu/86044