Teče s hokejisti, v fitnesu s skakalci
Slepi maratonec Sandi Novak je z ekipo predstavil priprave na paraolimpijske igre. Normo A ima, čaka še na odločitev mednarodnega paraolimpijskega komiteja, ki bo znana konec meseca. Pred njim je najtežji del priprav, ki pa se jih veseli.
Sandi Novak je svoj prvi maraton pretekel leta 2008 v Ljubljani – s časom več kot štiri ure. Osem let kasneje je njegov osebni rekord skoraj uro in pol boljši: dve uri 39 minut in 57 sekund.
Kranj – Konec junija bo znano, ali bo Sandi Novak, slepi tekač iz Zgornjih Dupelj s posebno življenjsko zgodbo, letos v maratonu Slovenijo zastopal na paraolimpijskih igrah v Riu de Janeiru. Normo A je izpolnil januarja letos na maratonu v Dubaju, njegov nastop pa je sedaj odvisen od kvote, ki jo bo krovni mednarodni paraolimpijski komite dodelil Sloveniji. Sandi se s tem ne obremenjuje preveč in se z ekipo, ki mu stoji ob strani, pripravlja po planu. V četrtek se je na treningu, na akciji Treniraj z, ki ga je pripravila Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite, predstavil tudi medijem. Kot je pojasnil predsednik zveze Damijan Lazar, je namen dogodka tudi dokazati, da »šport invalidov ni socialna kategorija, ampak vrhunski šport.«
V osmih letih hitrejši za skoraj uro in pol
Zgodba Sandija Novaka je znana širni Sloveniji. Leta 2005 je po hudi nesreči izgubil vid, življenje se mu je obrnilo na glavo, izziv pa je nato našel v teku, v maratonu. Njegov napredek je izjemen. »Po nesreči sem sprostitev in svobodo našel v teku. V osmih letih sem rezultat na maratonu izboljšal za skoraj eno uro in pol,« je pojasnil. Njegov osebni rekord, ki znaša dve uri 39 minut in 57 sekund, je iz Dubaja. Rad se še spominja tega nastopa: »Ta rezultat je bil zame velik uspeh. Želel sem si teči pod dvema urama in štiridesetimi minutami, nisem pa upal tega reči naglas. Povedali so mi, da sem blizu in zadnjih dvesto metrov sem zelo pospešil tempo.« Tempo bo naporen tudi v pripravah na olimpijske igre. »Imamo še en teden vmesnega pripravljalnega obdobja, nato pa bodo do nastopa na maratonu še trije meseci, še dvanajst tednov. Začne se garanje. Najhujše šele prihaja. Sandi je letos januarja odtekel maraton in dosegel normo. Glede na to, da je lani pretekel štiri maratone, je potreboval počitek. Vse do tega obdobja je bilo vmesno obdobje vzdrževanja pripravljenosti s poudarkom na moči, lahkotnem teku. Moral se je spočiti. Mislim, da je sedaj svež, pripravljen, da gremo v maratonski ciklus in se skušamo čim bolje pripraviti. Sandi veliko teče sam doma, določene najmočnejše treninge naredimo na atletskem stadionu, če bi bilo še kaj več financ, bi bilo dobro vključiti tedenske ali desetdnevne skupne priprave. To bi bila dodana vrednost teh priprav,« je pojasnil njegov trener Roman Kejžar, ki je na maratonu tudi v vlogi spremljevalca. Z njim preteče polovico razdalje, prav tako kot še drugi spremljevalec Urban Jereb. Rezerva je Domen Hafner, vodja ekipe pa je Primož Černilec.
Tretji najhitrejši slepi maratonec na svetu
Če Novak za Dubaj pričakovanj ni razkril na glas, pa za Rio pravi: »Maraton na olimpijskih igrah je tekma zase. Tam štejejo medalje in mesta, ne čas. Pomembna bo taktika, pogoji z veliko vlago, počutje ... S konkurenco se ne ukvarjam. Slepi tekači smo sicer na slabšem, saj je naša kategorija T11, kjer imam trenutno tretji čas na svetu, združena s kategorijo T12. To so tekači, ki pred seboj po mojem vedenju vidijo okrog deset metrov in ne potrebujejo spremljevalca. So v veliki prednosti. V seštevku obeh kategorij sem trenutno med najhitrejšimi desetimi na svetu.« Kejžar pravi, da je Sandi osebni rekord še zmožen izboljšati, a verjetno ne na olimpijskih igrah: »Tam ne bodo idealni pogoji. Razmere bodo drugačne, kot so tukaj, in telo tega ni vajeno. Na samih igrah rekordnih časov ne pričakujemo. Za naprej pa, če bomo delali, če bo podpora, je še nekaj adutov, da izboljšamo rezultat.«
Občudujejo ga tudi hokejisti
Sandi se težkih treningov, ki prihajajo, ne boji. Nanje je pripravljen. »Težkih treningov se veselim. Vem, da so potrebni. Takšni treningi pokažejo, kje sem. Če ne delaš dobro na treningu, trpiš na tekmi. Moraš imeti kilometrino. V ciklusu, ki prihaja, bom na teden pretekel tudi od 120 do 170 kilometrov,« se zaveda. Podporo in občudovanje ima tudi pri znanih slovenskih športnikih. »V fitnesu se srečujem s skakalci, tudi s Petrom Prevcem in Robertom Kranjcem. S hokejisti se velikokrat srečamo na atletski stezi. Med treningom ima vsak rad svoj mir, rečemo pa kakšno besedo – o športu, ne o zasebnih stvareh,« pravi nasmejan. Hokejisti so ga prišli podpret tudi v četrtek. »Zjutraj skupaj večkrat treniramo na stadionu v Kranju. Pride in odteče svojih petnajst ali še več kilometrov. Vedno se čudimo, s kakšno lahkoto to dela. Zelo ga spoštujemo. Želimo mu, da bi mu šlo čim bolje,« je povedal hokejski reprezentant Žiga Jeglič.
Pred želenim nastopom v Riu Sandi maratona ne bo tekel, morda pa bo za trening nastopil na kakšnem krajšem teku.