Spet povprašujejo po davškem platnu

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 21. avgust 2013 / 09:21

Pri Vrhovcu v Davči se je na tradicionalni etnografski prireditvi Dan teric trlo obiskovalcev, ki jih je zanimalo, kako so v preteklosti pridelovali lan, ga predelovali in iz njega izdelovali platno. Po davškem platnu je že od lani veliko povpraševanja, zanj se zanima tudi operni pevec Janez Lotrič.

Davča – Kljub cesti v Davčo, ki je že drugo leto gradbišče, se je v nedeljo v vas pripeljalo veliko število ljudi, obiskovalcev 29. etnografske prireditve Dan teric. Iz vse Slovenije, pa tudi od drugod, celo iz Umaga, je povedal Lojze Jelenc, predsednik tamkajšnjega turističnega društva, ki že vsa leta prireja to prireditev. Nekateri so prišli bolj zaradi glasbe, v soboto so namreč igrale Vesele Štajerke, v nedeljo ansambel Saša Avsenika.

Drugi pridejo, da v naravnem ambientu podoživijo preteklost. Domačini namreč na starih orodjih prikažejo celoten proces predelave lanu od bilke do platna, ob tem pa prikažejo tudi zanimive običaje in navade.

Že v 13. stoletju so z lanenim platnom plačevali desetino, platno je predstavljajo pojem premoženjskega stanja, tkali so pražnje belo in slabše hodnično platno in ga uporabljali za oblačila, je v zgodovino segel Anton Luznar, župan občine Železniki. V Davči so še po drugi svetovni vojni trli lan, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa je to zamrlo in danes lan sejejo le še zaradi oživljanja nekdanjih običajev. Dan teric ima dvojni pomen: ohranjanje kulturne dediščine teh krajev in dobra promocija zanje. Sodeč po dobro obiskani nedeljski prireditvi, sta namena dosežena. K temu pa bo pripomogel tudi film, ki so ga snemali to leto in nosi naslov Od bilke do platna. »Dokončan naj bi bil septembra, posneti je namreč treba še tri kadre: o puljenju, sušenju in odstranjevanju semen,« je povedal Lojze Jelec. »Posneli smo tudi zgoščenko, film pa bi radi pokazali v katerem od televizijskih programov in s tem prispevali k ohranjanju kulturne dediščine. Film nastaja ob sodelovanju z Razvojno agencijo Sora in Rokodelskim centrom v Škofji Loki, pa seveda z vaščankami in vaščani, ki še poznajo opravila, povezana s predelavo lanu. Laneno platno pa je spet iskano: za odkup se je denimo zanimal operni pevec Janez Lotrič, ki želi na enem od svojih pevskih prireditev nastopiti v obleki iz davškega platna.« Pridelava in predelava lanu je bilo težaško opravilo, o čemer smo se lahko prepričali, ko so v Davči obiskovalce popeljali skozi ves postopek od njive prek lanene jame za sušenje do trlic. Na njih so terice v preteklosti otrle od deset do dvanajst kilogramov prediva, med delom pa so dekleta in fantje uganili tudi marsikatero potegavščino. Iz prediva so spredli niti, zadnja postaja pa so bile statve, na katerih je nastalo platno.