Od cegla do bukve

Besedilo: Mali brat
Kategorija: Humor / ponedeljek, 19. avgust 2013 / 12:16

Nekdanji prvi mož ajdovskega gradbenega podjetja Primorje se je odlično znašel na novem delovnem mestu. Kaj najraje berejo zaporniki? Ekskluzivno za Malega brata.

Nekdanji šef Primorja Dušan Černigoj ima novo službo v koprskem zaporu, kjer prestaja pred časom izrečeno mu kazen. Že kmalu po prihodu je bil namreč sprejet v ekipo zaporske knjižnice. Kako je prišlo do tega zanimivega poklicnega prestrukturiranja, lahko bi rekli od cegla do bukve? Naj razložimo po nogometno. Potem ko je Černigoj, v sodelovanju z različnimi vezisti je bil vedno odličen v konici napada, v propadlem Primorju izgubil delovno mesto, so menedžerji nekaj let iskali novega delodajalca. Letos pomladi so ga le našli in ker je bil prost igralec, so ga z veseljem vzeli v Kopru, kjer je že po nekaj dneh postal novi up zaporske knjižnice. Podpisal je dveletno pogodbo z možnostjo podaljšanja.

Obiskali smo ga na novem delovnem mestu. »Kaj naj rečem, v vlogi knjižničarja se počutim odlično. Zlaganje knjig na police je podobno kot gradnja, poskušajte si predstavljati, knjiga do knjige, opeka do opeke. Precej podobno, mar ne,« nam v zanosu razloži naš Dule: »Razlika je le v tem, da z opekami postavljamo zidove, s knjigam pa jih razbijamo … Saj razumete? Berem predvsem grške filozofe: Platona, Onasisa, Sirtakija, ljuba sta mi Samos in Santorini, seveda ne gre brez najpomembnejših mislecev Olympiakosa in Panathinaikosa.«

Po kakšnih knjigah največ segajo sostanovalci? »Različno. Filozofija jim ni tako blizu kot meni. Raje imajo lažji žanr, kot so Janševi Premiki in Odkopi, pa Drnovškova Moja resnica. Saj veste, vsak zapornik ima svojo resnico, vsak bi se rad kam premaknil … Gorenjci posebej radi berejo tisto modro knjigo z naslovom Ustava, misleč, da gre za mehko pornografijo, češ da je zjutraj ena fajn baba ustava, pol pa uprava … saj veste, kako gre naprej. Potem so razočarani, ko vidijo, da gre za precej dolgočasno branje. Je pa že boljša tista od Draga Jančarja z naslovom To noč sem jo videl, če že govorimo o ženskah. Všeč nam je monografija o ukrajinskem atletu, skakalcu s palico Sergeju Bubki. Sicer v glavnem gledamo fotografije, ker ukrajinsko ne razumemo. Slike so res dobre. Priljubljen je priročnik iluzionista Davida Coperfielda v hrvaščini z naslovom Sad me vidiš, sad me ne vidiš …,« je še povedal naš nadebudni knjižničar in dodal, da je njegov ideal nedvomno Mestna knjižnica Kranj, predvsem ker je tako odprta.