Odkrite freske navdušile stroko

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kultura / / 11:51

Sondiranje stenskih poslikav v kapeli Loškega gradu je potrdilo domneve o bogatih stenskih poslikavah, ki so se izkazale za ene najbolj kakovostnih z začetka 20. stoletja pri nas. Zdaj se začenja bitka za denar – po grobih ocenah bi za restavriranje potrebovali manj kot dvesto tisoč evrov.

Škofja Loka – V Loškem gradu so v petek zaključili nekajdnevno sondiranje v grajski kapeli in s tem prvo fazo projekta restavriranja in raziskav fresk, ki so se doslej skrivale pod belim ometom. »Na podlagi dokumentov smo vedeli, da se pod beležem skrivajo freske, pred nedavnim pa smo se povezali z Restavratorskim centrom RS in se lotili sondiranja,« je na predstavitvi prvih odkritij sondiranja povedala direktorica Loškega muzeja Jana Mlakar.

Povsem po naključju so gradbene odre postavili 1. avgusta, na isti dan, kot se je avtor poslikave Anton Jebačin pred 98 leti lotil poslikave kapele. Podpisa avtorja prva dela restavratorjev sicer še niso odkrila, a dvomov o tem, kdo je poslikal trinajst metrov visoko kapelo, ki je bila takrat v lasti uršulink, naj ne bi bilo več. Prav tako se je v kronogramu pokazala letnica poslikave – 1915, kar je zavrglo dosedanje domneve, da je bila kapela poslikana že ob koncu 19. stoletja. Leta 1915 je v Loškem gradu sicer delovala vojaška bolnišnica za ranjence s Soške fronte, a uršulinke so se kljub vsemu odločile, da poslikavo dokončajo. Jebačin je svoje delo zaključil 13. novembra 1915, zaradi spremembe namembnosti pa so bile freske leta 1949 prebeljene. Kot je povedala kustosinja Loškega muzeja Barbara Sterle Vurnik, je kupola poslikana s tremi figuralnimi prizori, med njimi je tudi veduta Škofje Loke z uršulinskim samostanom v ozadju ter dvema gojenkama z angelom. Na kupoli so razporejene personifikacije kreposti: vere, upanja, poguma, ljubezni, srčnosti in zmernosti, povsem na vrhu pa nad vsemi bedi nadangel Mihael. Po prvih ugotovitvah ne gre le za nove podatke o razvoju gradu, pač pa tudi za pomemben delček v zgodovini slovenske umetnostne zgodovine tega obdobja. Pred začetkom del so restavratorji pričakovali le posamezne prizore, nato pa se je izkazalo, da so poslikane prav vse stene kapele. Sondiranje so zdaj končali, čaka pa jih še priprava elaborata, ki bo temelj za pridobivanje denarja za restavracijo. Po prvih ocenah naj bi ta stala manj kot dvesto tisoč evrov, za zahtevno delo na višini pa naj bi deset restavratorjev porabilo slabo leto dni. »Kar smo odkrili do sedaj, se kaže kot nekaj izjemnega tako za Škofjo Loko kot širši prostor. Treba se je zavedati, kaj imamo, in freske tudi obnoviti. To so pomembne stvari, ki jih moramo znati ceniti tudi v teh kriznih časih,« pa je prepričan direktor Restavratorskega centra RS Jernej Hudolin.