Gozdarji vse manj na terenu
Finančna stiska odvrača gozdarje iz javne gozdarske službe od terenskega dela, za službene pogovore imajo na voljo le pet evrov na mesec. V krajevni enoti Poljane so že oblikovali čakalno listo za lastnike gozdov.
Kranj - Zavod za gozdove Slovenije deli glede financiranja usodo preostalega javnega sektorja, zato lastnikom gozdov ne more več zagotavljati storitev v tako kratkem času, kot jim jih je lahko doslej. Že pred časom jih je pozval, da potrebe po izbiri drevja za posek ali po katerikoli drugi storitvi pravočasno sporočijo revirnemu gozdarju oz. krajevni enoti, kjer bodo oblikovali čakalne liste. »V kranjski območni enoti zavoda je za zdaj čakalna lista le v krajevni enoti Poljane, kjer je za izbiro drevja za posek treba čakati od dva do tri tedne. V preostalih petih krajevnih enotah (Tržič, Jezersko-Kokra, Kranj, Železniki in Škofja Loka) je odzivni čas do sedem dni, kar pomeni, da jim storitve zagotavljamo dokaj tekoče,« je dejal vodja kranjske območne enote zavoda Janez Logar in dodal, da so imeli v enoti v prvih devetih letošnjih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za službene prevoze na razpolago nominalno 16 odstotkov manj denarja, glede na primerljivo predlansko obdobje pa 26 odstotkov manj. Ker so se cene pogonskih goriv v zadnjih dveh letih občutno zvišale, je realno zmanjšanje zneska za službene prevoze še toliko večje.
»V krajevnih enotah opravljamo službene prevoze z osmimi službenimi vozili in z zasebnimi vozili zaposlenih. Ker so revirni gozdarji in vodje krajevnih enot zdaj pri službenih prevozih precej omejeni, jih nekateri opravljajo tudi na lastne stroške. To počnejo zato, ker ne želijo porušiti dobrega in učinkovitega sistema dela z lastniki gozdov, ki so ga vzpostavljali vrsto let; hkrati pa so slabe volje, ker vedo, da imajo zaradi finančnih omejitev slabši pregled nad dogajanjem na terenu,« je dejal Janez Logar in navedel, da je precej nezadovoljstva tudi zaradi tega, ker imajo pri uporabi mobilnih telefonov na razpolago le pet evrov na mesec za službene pogovore z lastniki gozdov in z drugimi. Zaposleni trdijo, da s tem, ko presegajo tako nizko postavljeni limit, sofinancirajo tudi službene pogovore.